Imenitna imena mednarodne skupnosti so v petek v živo nagovorila prisotne v Srebrenici. Mnogi so se na osrednjo spominsko slovesnost ob 30. obletnici genocida vojske bosanskih Srbov nad Bošnjaki oglasili tudi po video povezavi ali s pismom. Francoski, italijanski, avstrijski, turški predsednik, generalna sekretarja Nata in Sveta Evrope, predsednik evropskega sveta, pakistanski in hrvaški premier, zunanji ministri, vojvodinja edinburška... Konce nastopov je spremljalo vljudnostno ploskanje zbranih v stari tovarni akumulatorjev v Potočarih, kjer so si nizozemske modre čelade leta 1994 uredile oporišče in kjer je v najbolj turbulentnih dogodkih tri desetletja nazaj zatočišče našlo več tisoč Bošnjakov, dokler jih mirovniki niso izročili srbskim vojakom.
Nihče od politikov ogromnem poslopju, kjer je zdaj spominski center, ni dobil aplavza, kot ga je Munira Šubašić, predsednica združenja Mater Srebrenice. Na jeziku ni imela nobene politične dlake: »»Medtem ko stojim tu, mnoge matere v Ukrajini in Palestini preživljajo to, kar smo me preživljale leta 1995. Svet in Evropa se nista ničesar naučila,« je rekla. In nadaljevala s pogledom na BiH: »Pripovedujejo nam pravljice. Če nas imate radi, če ste se pokesali, ker niste storili ničesar, zakaj nas ne sprejmete v Evropo, zakaj nas ne sprejmete v v Nato? Mi tja sodimo, ne sodimo v temo,« je dejala, na koncu pa opozorila pred novimi delitvami: »Evropa, zbudi se! 21. stoletje je. Namesto pravice se je začel zbujati fašizem. Kam to pelje, ne vem.«
Povabilo tistim, ki so le gledali
Predsednik organizacijskega odbora Hamdija Fejzić je rekel, da so že trideset let priča poskusom zanikanja genocida. »Zanikanje genocida pa je nadaljevanje genocida«, je rekel. V petek se je med drugimi na družbenem omrežju oglasil srbski predsednik Aleksandar Vučić in ob izreku sožalja bošnjaškim svojcem žrtev zapisal, da se je pred tridesetimi leti v Srebrenici zgodil »strašen zločin«. Med Bošnjaki je odmevalo - spet ni uporabil besede genocid.
Nekateri pa so govorili odkrito. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt, ki prihaja iz Nemčije, je rekel: »Hvala, ker ste povabili nas, ki leta 1995 nismo posredovali proti Mladiću in njegovim soudeležencev v grozovitem ugašanju tolikšnega števila življenj.« Caspar Veldkamp, zunanji minister Nizozemske, ki je prevzela odgovornost za ravnanje svojih modrih čelad v Srebrenici julija 1995, je dejal: »Nas kot mednarodno skupnost je sram, da nismo zaščitili več kot 8000 mož in dečkov, žensk in deklic, mene pa je sram, da Nizozemska kot del te skupnosti nosi moralno in politično odgovornost, ker ni preprečila genocida.« Tragična realnost pa je, je dodal, da se genocid lahko ponovi. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, oster kritik ravnanja Izraela v Gazi pa je dejal, da tamkajšnje dogajanje kaže, da »se mednarodna skupnost ni naučila potrebnih lekcij«.
Genocid v Srebrenici je po uradnem štetju vzel 8372 življenj. Več kot tisoč oseb še pogrešajo. Na pokopališču v Potočarih je pokopanih 6765 oseb. Svojci so v petek objokovali grobove, nastalo jih je še sedem. Toliko žrtev so pokopali na novo, potem ko so našli njihove ostanke in jih identificirali. V Bosni so doslej odkrili 87 množičnih grobišč srebreniških žrtev.
