Iran je včeraj ponovno sedel za mizo s predstavniki Velike Britanije, Francije in Nemčije (tako imenovanih držav E3). V Ženevi so na ravni namestnikov zunanjih ministrov razpravljali o iranskem jedrskem programu, kar so bili po junijski vojni z Izraelom šele drugi pogovori o iranskem jedrskem vprašanju.
Razprava za tesno zaprtimi vrati je bila verjetno zadnja, preden se bo omenjena trojica držav odločila, ali bo zaradi iranskega zavlačevanja z razjasnitvijo glede iranskega jedrskega programa v Združenih narodih ponovno uvedla mednarodne sankcije proti Iranu. Gre za tako imenovani mehanizem »snapback«, ki je bil vzpostavljen vzporedno z leta 2015 doseženim jedrskim dogovorom z Iranom in je bil neke vrste varovalka, da se bo doseženi sporazum o iranskem jedrskem programu (JCPoA) dejansko spoštoval.
Različni pogledi na mehanizem
Mehanizem predvideva, da se lahko na pobudo trojice držav (te so tudi sodelovale v takratnih pogajanjih z Iranom) ponovno brez glasovanja v varnostnem svetu uvedejo gospodarske sankcije proti Iranu. Postopek je dvofazen: najprej se predlaga nova resolucija s podaljšanjem obdobja ukinitve sankcij. Če ta ni v mesecu dni potrjena, začne avtomatsko veljati stara resolucija, na podlagi katere so bile uvedene gospodarske sankcije. Evropejci tega mehanizma doslej še niso uporabili, saj bi to reševanje iranskega jedrskega vprašanja verjetno še dodatno otežilo. Se pa počasi zapira »okno priložnosti« za njegovo uporabo, kajti mehanizem je bil vzpostavljen za desetletno obdobje, sredi oktobra pa bo njegova veljavnost potekla.
Iran že lep čas oporeka veljavnosti »snapback« mehanizma. Prva argumentacija je, da je mehanizem zastarel, ker so se iz sporazuma JCPoA najprej umaknile ZDA v času prve Trumpove administracije. Kot drugi argument pa navajajo njegovo neveljavnost, ker naj bi države E3 zahtevale, da se Iran odpove jedrskemu programu.
O vsebini tokratnih pogovorov v Ženevi ni še nič znanega, so pa Evropejci na njih nameravali dobiti jasne odgovore na več vprašanj. Med prvimi je zagotovo, ali bo Iran spet dovolil preglede inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo, ki jih je zamrznil po vojni z Izraelom in ZDA. Načeloma Iran tem pregledom verjetno ne bi nasprotoval, a doslej z IAEA ni dosegel dogovora o njihovi ponovni vzpostavitvi na delno porušenih objektih Natanza, Isfahana in Fordova. Prav tako so verjetno hoteli izvedeti, v kakšni fazi je iranski jedrski program po izraelsko-ameriških zračnih napadih na jedrske obrate. Iranska agencija za jedrsko energijo še vedno ni sporočila točnih podatkov, kako poškodovani so objekti. Prav tako ni znano, kam so Iranci preselili več kot 400 kilogramov visoko (nad 60-odstotno čistost) obogatenega urana.
Kaj bodo storili Iranci?
Evropejci naj bi poskušali predlagati za pol leta odloženo uveljavljanje »snapback« mehanizma. Sankcije ne bi bile sprožene, če bi Iran začel sodelovati z IAEA. V Iranu niso prepričani, da želijo tako podleči evropskemu pritisku. Kakšna bo pot naprej, še ni jasno.
Po različnih pogledih na morebitno nadaljevanje jedrskih pogajanj z ZDA se je s pozicije moči oglasil vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej. Trenutna situacija z ZDA je »nerešljiva«, ocenjuje Hamenej, ki že v začetku leta ni bil navdušen nad jedrskimi pogajanji z ZDA. Teheran ne bo nikoli podlegel pritiskom, da bi ubogal Washington, zdaj spet ponavlja Hamenej.
