Sodišče Evropske unije, ki je v vlogi ustavnega sodišča Unije, je zavrnilo možnost, da bi vlada države članice lahko samovoljno določala, katere države so varne in torej njihovi državljani ne morejo dobiti azila. Sodišče EU dovoli državam članicam, da razglasijo neko državo za varno le, če to utemeljijo z javno dostopnimi viri, če so v njej vsi prebivalci varni, torej tudi manjšine, in če to potrdi sodna veja oblasti.
Sodba bi lahko prekrižala račune italijanski in več drugim desničarskim vladam v EU, ki so upale, da jim bodo nova pravila evropske azilne politike, ki naj bi začela veljati junija 2026 na podlagi italijanskega modela, omogočila, da bodo same sestavljale sezname varnih držav. Po tem italijanskem modelu, ki je zdaj pod vprašajem, bi migrante, zajete na morju ali ob svojih mejah, deportirale v zbirne centre v državah daleč od svojih meja, na njihovo prošnjo za azil pa bi hitro odgovorili negativno in jih poslali domov. To je pred nekaj meseci storila Italija z državljanoma Bangladeša, ki pa sta se obrnila na pristojno italijansko sodišče, ker se ne strinjata, da je Bangladeš varna država. Italijansko sodišče je zatem prosilo sodišče EU, naj odloči.
74 milijonov evrov za projekt v Albaniji
Sodba sodišča EU je torej poraz italijanskega pristopa k reševanju migrantskega vprašanja, ki ga je hvalila tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Premierka Giorgia Meloni je zdaj jezno izjavila: »Sodba slabi boj proti množičnim nezakonitim migracijam in prizadevanja za varovanje nacionalnih meja.« Dodala je: »Spet si sodna veja oblasti, tokrat na evropski ravni, lasti področje, ki ni njeno in ki je odgovornost politikov.«
Leta 2023 se je Melonijeva dogovorila z albanskim premierjem Edijem Ramo o postavitvi dveh italijanskih zbirnih centrov za 30.000 migrantov na albanskih tleh s pravico eksteritorialnosti, torej bi tam odločali italijanski organi. Vendar italijanska sodišča lani jeseni niso dovolila, da se migrante naseli v centra, ker so bili med njimi tudi tisti iz Bangladeša in Egipta, ki po mnenju sodišč nista dovolj varni državi. Vlada Melonijeve je zato decembra sestavila seznam varnih držav, na katerega je dodala tudi Bangladeš in Egipt, sodišče pa je zdaj presodilo, da tega ne more storiti brez javno dostopne dokumentacije, na podlagi katere je odločila tako, kot je.
Melonijeva je za omenjeni projekt na albanskih tleh doslej porabila že 74 milijonov evrov. Predvsem je vanj vložila velik del svojega političnega kapitala, ne le doma, ampak tudi v Evropski uniji, kjer se je hvalila, kako zelo učinkovito bo s tem odvračala migrante iz Afrike in Azije.
Kot večina drugih evropskih držav ima sicer tudi Italija premalo delovne sile, predvsem v turizmu in gradbeništvu. Melonijeva je pod pritiskom delodajalcev v zadnjih treh letih izdala 450.000 delovnih vizumov, kar je druga plat migrantskega vprašanja.
