V Franciji naj bi v ponedeljek padla desnosredinska vlada Françoisa Bayrouja. V zvezi s tem poteka precej burna razprava, kako zmanjšati proračunski primanjkljaj, ki bo letos dosegel kar 6 odstotkov BDP. Za zdaj Francija nima težav pri najemanju posojil, a tudi zaradi politične krize, ki je ovira pri sprejemanju proračuna za prihodnje leto, že plačuje višje obresti kot Grčija in Italija.
V zadnjih dneh se je tako v francoski javnosti razvnela polemika o vprašanju, ali bi bilo treba bolj obdavčiti bogate. Za to se med drugim zavzemajo socialisti, ki kot člani odgovorne stranke razuma niso brez možnosti za prevzem oblasti, saj so temu naklonjeni mnogi tudi na zmerni desnici, zaradi nujnosti politične stabilnosti. Ob razklanosti skupščine na tri dele (levico, desno sredino in skrajno desnico) ne bo šlo brez kompromisov.
Socialisti so za Zucmanov davek
Socialisti menijo, da je treba za reševanje javnofinančne krize vzeti denar tam, kjer ga je veliko, torej pri najbolj bogatih Francozih. »Ne pa pri zaposlenih, mladih, brezposelnih, upokojencih, bolnih, kot to hoče sedanja vlada Françoisa Bayrouja,« pravi eden njihovih poslancev. Tako zagovarjajo predlog 38-letnega ekonomista Gabriela Zucmana, po katerem bi vsi tisti Francozi, ki imajo premoženje, vredno več kot 100 milijonov evrov, od njega vsako leto plačali 2 odstotka davka.
Gre za okoli 1800 Francozov, ki bi v državno blagajno tako prinesli od 5 do 15 milijard evrov. To ni malo, glede na to, da premier Bayrou, ki mu bo v ponedeljek skupščina najbrž izglasovala nezaupnico, zahteva varčevanje v višini 44 milijard evrov, a se pri tem hoče – kot zahteva predsednik Emmanuel Macron – izogniti preveliki obremenitvi bogatih.
Podpora nobelovcev
Zucmanov preprost predlog reševanja javnih financ poleg vse levice in sindikatov podpira tudi sedem nobelovcev za ekonomijo. »Bogati nikoli niso bili tako bogati, a glede na svoje zmožnosti zelo malo prispevajo k splošni blaginji. Milijarderji imajo v Franciji 30 odstotkov vsega premoženja,« je sedem nobelovcev zapisalo v pariškem dnevniku Le Monde. Sicer menijo, da bi bilo treba 2-odstotni davek za najbolj bogate ljudi razširiti na ves svet (a v Trumpovih ZDA bo to težko doseči), saj bodo pri privabljanju kapitala v prednosti države, ki malo obdavčujejo, kot je danes Italija Giorgie Meloni.
Socialisti niso pripravljeni podpreti nobene vlade, dokler ne bo padel tabu predsednika Macrona glede večje obdavčitve bogatih. »Kompromis ne bo mogoč, dokler ne bo spremembe v davčni politiki,« je pred nekaj dnevi dejal Raphael Glucksmann, vodilni politik socialistov. Ti torej hočejo, da se Zucmanov davek vključi v proračun za leto 2026.
Vpliv milijarderjev na Macrona
Vsekakor je sedanja javnofinančna kriza Francije v veliki meri posledica zniževanja davkov pri bogatih od leta 2017, ko je predsednik države postal Macron. Res pa je, da so se v tem času povečale investicije in da se je močno zmanjšala brezposelnost, ki je bila za Francijo več desetletij velik problem. Sam premier Bayrou je zdaj izjavil, da bi bil Zucmanov davek »grožnja za investicije v Franciji«. Boji se tudi, da bi zaradi tega davka bogati zapustili Francijo in ji tako ne bi več plačevali davkov.
Vendar ekonomisti ocenjujejo, da bi v primeru uvedbe Zucmanovega davka zanemarljivo majhen del bogatih Francozov zapustil državo, BDP pa bi se zmanjšal samo za 0,03 odstotka. Komentatorka Le Monda Raphaelle Bacqué meni, da Macron in njegova vlada nasprotujeta obdavčitvi bogatih predvsem zaradi močnega pritiska in lobiranja milijarderjev. Bernard Arnault, ki z okoli 200 milijardami evrov premoženja po Forbesu velja za najbolj bogatega Zemljana, je tako prijateljeval z vsemi zadnjimi ministri za gospodarstvo in seveda tudi z Macronom, zdaj pa grozi, da bo proizvodnjo preselil v ZDA. Davčno breme pade torej predvsem na srednji in nižji sloj in ni presenetljivo, da niti petina Francozov ne podpira Macrona in Bayrouja.
Bogati so vse bolj bogati
Sedanja zelo majhna obdavčitev bogatih Francozov, ki izkoriščajo tudi davčno optimizacijo, je toliko manj upravičena, ker se je njihovo bogastvo v zadnjih letih izjemno povečalo. Po statističnih podatkih se je premoženje 500 najbogatejših Francozov v zadnjih 15 letih povečalo za šestkrat! Pravzaprav so bogati vse bolj bogati povsod po svetu, a najbolj je to prišlo do izraza v Franciji, kjer je danes tudi največje število milijarderjev v Evropi, več kot v Nemčiji, ki ima veliko več prebivalcev.
Pri tem Zucmanovem davku dveh odstotkov na leto za tiste, ki imajo več kot 100 milijonov evrov bogastva, pa ne gre za zmanjševanje njihovega premoženja, ker se njihovo bogastvo tako hitro povečuje. Med letoma 2017 in 2022 se je na primer vrednost nepremičnin v Franciji povečala za 18 odstotkov.
Kot pravi analitičarka Caroline Michel Aquirre, ne gre za to, da bi pri bogatih iskali grešnega kozla za vse probleme, kot skrajna desnica vidi krivca za vse francoske težave v migrantih. Zucmanov davek je majhno povečanje prispevka za družbo ne bogatih, ampak peščice najbolj bogatih, tako da to skoraj ne bo imelo posledic za gospodarstvo (ker naj bi bilo manj investicij) in davčne prihodke države (ker naj bi bogati s svojim premoženjem zapustili Francijo).
Se bo ljudstvo spet uprlo?
Vendar je v Franciji problem v tem, da je prepad med bogato manjšino, ki ima vpliv na politiko vlad, in ostalimi Francozi vse večji. Kot pravi ekonomist Thomas Porcher, je pred 50 leti direktor v povprečju zaslužil 40-krat več, kot je znašala minimalna plača. Danes zasluži 200-krat več. Skratka, pri skupno ustvarjenem nacionalnem bogastvu si je peščica vzela veliko več kot drugi. Torej se prepad med bogatimi in drugim delom družbe samo še povečuje, in to bi lahko prišlo do izraza v sredo, 10. septembra, ko bodo neznani lokalni akterji, med katerimi so predvsem anarhisti, trockisti in drugi skrajni levičarji, organizirali blokade po vsej Franciji, ki bi se lahko nadaljevale vso jesen. Po padcu vlade v ponedeljek torej Francijo morda čaka novo obdobje družbenih pretresov, morda primerljivih z uporom deloma skrajno desnih rumenih jopičev konec leta 2018 ali celo z revolucionarnimi dnevi pariških vstaj v letih 1789, 1792, 1793, 1830, 1848, 1871 in 1968.
