Ob srečanju z nemškim obrambnim ministrom Borisom Pistoriusom sta njegovi kolegici, avstrijska Klaudia Tanner in švicarska Viola Armherd v Bernu podpisali izjavo o nameri, da se sicer nevtralni državi priključita nemški pobudi o zaščiti evropskega neba za vzpostavitev evropskega sistema sistema zračne in raketne obrambe s skupnim nakupom opreme, ki jo je lani oktobra predstavil nemški kancler Olaf Scholz. Pobuda si prizadeva združiti protiletalske in protibalistične obrambne vire ter informacije vseh svojih članov, da bi okrepili njihove odzivne zmogljivosti ob soočenju z grožnjami, ki so ponovno postale aktualne od začetka vojne v Ukrajini. Doslej se ji je pridružilo že 19 držav, med katerimi je tudi Slovenija. Med njimi pa ni Francije, Italije in Poljske, Francija in Italija sta namreč pobudnici sistema SAMP/T Mamba in družine protiletalskih raket Aster, Nemčija pa bi se pri nabavi zračne obrambe raje naslanjala na ameriške in izraelske dobavitelje
43 odstotkov vprašanih proti
Tako v Švici kot tudi v Avstriji je namera, da se državi priključita omenjeni pobudi vzpodbudila burno razpravo o tem, ali je združljiva z nevtralnostjo, ki sta se ji zapisali. Avstriji je nevtralnost, ki jo je na zahtevo Moskve leta 1955 obljubila v Moskovskem memorandumu zato, da je Sovjetska zveza podpisala Avstrijsko državno pogodbo, omogočila, da se je po drugi svetovni vojni znebila zasedbe zavezniških sil.
Toda tako avstrijska obrambna ministrica Klaudia Tanner kot tudi avstrijski kancler Karl Nehammer sta, ne glede na to, da gre za pobudo držav članic Nato in kljub temu, da tudi Nato pobudo razume kot dopolnitev svojih obrambnih prizadevanj, mnenja, da pristop k omenjeni pobudi nikakor ni v nasprotju z nevtralnostjo in poudarjata, da odločitev o tem, kako bi se odzvali v primeru napada ostaja v avstrijskih rokah oziroma pod komando avstrijske vojske. Ne glede na to, so Avstrijci pri tem vprašanju močno razdeljeni. Glede na rezultate javnomnenjske raziskave inštituta Unique za avstrijski tednik profil, se je 41 odstotkov vprašanih izreklo za pridružitev obrambnemu sistemu Sky Shield, 43 odstotkov vprašanih pa jo odklanja, 16 odstotkov anketiranih je bilo neopredeljenih. Med tistimi, ki zavračajo sodelovanje so pretežno volilci svobodnjaške stranke, le 20 odstotkov njihovih simpatizarjev podpira sodelovanje, 69 odstotkov njihovih volilcev meni, da je le to nezdružljivo z nevtralnostjo.
Oportunizem svobodnjakov
Avstrijska svobodnjaška stranka odločno odklanja sodelovanje Avstrije v skupni obrambi evropskega neba, njen šef Herbert Kickl pa zahteva, da se Avstrijci o tem izrečejo na referendumu. Toda resnici na ljubo je treba povedati, da se je svobodnjaška stranka še leta 1998 zavzemala za »čim hitrejši vstop v Nato«, hkrati pa je njeno zdajšnje nasprotovanje mogoče pojasniti tudi z njeno Kremlju naklonjeno politiko, saj so leta 2016 podpisali »prijateljsko pogodbo« s stranko Vladimirja Putina »Združena Rusija«, ki je kljub večkratni zahtevi avstrijskih parlamentarcev nočejo pokazati javnosti, preiskovalni novinarji tednika profil pa so letos pozimi predstavili nekaj namigov, da je svobodnjaška stranka za Rusiji naklonjeno poslansko pobudo prejela denar. Avstrijski socialdemokrati ob tem ugotavljajo, da so svobodnjaki od začetka vojne v Ukrajini v parlamentu vložili že kar 30 Rusiji naklonjenih pobud.x
