Svet ministrov v sredo znova ni sprejel reformnega načrta zaradi nasprotovanja ministrov iz Republike Srbske - Staše Košarca in Srđana Amidžića. Oba sta člana Dodikove Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD).
Minister za zunanjo trgovino Staša Košarac je tokrat glasoval proti načrtu, finančni minister Amidžić pa se sploh ni pojavil na seji, potem ko sta sprejetju načrta nasprotovala že minuli teden na izredni seji sveta ministrov.
Konaković je po glasovanju v sredo dejal, da reformnega načrta niso sprejeli, ker Dodikov SNSD po nalogu Rusije ovira evropsko pot BiH.
"Kot papagaj ponavljam - to se dela zaradi interesov Rusije, ne vidim razloga, zakaj bi se sicer delalo proti dokumentu, ki bo pomagal Srbom, Hrvatom, Bošnjakom, ostalim, vsem v BiH. To je odgovor, ki obstaja samo v glavi predsednika SNSD Milorada Dodika," je dejal Konaković po poročanju portala Radio Sarajevo.
Dodal je, da je SNSD začel s tem početjem že konec lanskega leta, po odločitvi Evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj z BiH. "Takrat so dobili nalog iz Moskve. Mi smo to prvi razumeli, pravočasno, zdaj se to potrjuje," je še izjavil.
Rusija: Nasmejali smo se
Iz ruskega veleposlaništva v BiH so v odgovor Konakoviću na družbenem omrežju Facebook v sredo zapisali, da so jih njegove izjave spravile v smeh. Zatrdili so tudi, da se "Moskva ne vmešava v proces vključevanja BiH v EU".
Sprejetje reformnega načrta je pogoj za izplačilo okoli milijarde evrov sredstev iz načrta Evropske unije za gospodarsko rast Zahodnega Balkana.
Zaradi zamud pri sprejemanju reformnega načrta je Evropska komisija za BiH predviden znesek julija že zmanjšala za deset odstotkov, Sarajevo pa obvestila, da bo BiH dobila 108,5 milijona evrov manj od predvidene 1,085 milijarde evrov. Če BiH načrta ne bo sprejela do 30. septembra, ko se izteče drugi rok, bo ostala brez dodatnih 108 milijonov evrov.
Bruselj želi z načrtom za spodbujanje gospodarske rasti držav Zahodnega Balkana pospešiti njihovo približevanje EU, zlasti na področju sprejemanja potrebnih reform. V ta namen je EU lani vzpostavila nov finančni instrument za obdobje 2024-2027, vreden šest milijard evrov. Preostalih pet držav Zahodnega Balkana je svoje reformne načrte posredovalo že lani.
