Po desetletjih upadanja se je število samomorov v Litvi v zadnjih dveh letih nekoliko povečalo, pri čemer so še posebej prizadeti starejši odrasli, poroča Higienski inštitut. Lani je zaradi samomora umrlo 566 ljudi, leto prej 562, leta 2022 pa 527. Stopnja samomorov v Litvi ostaja med najvišjimi v Evropski uniji — skoraj dvakrat višja od povprečja EU, in sicer 19,6 samomora na 100.000 prebivalcev v letih 2023 in 2024, piše litovski novičarski portal LSM.
»Statistika kaže, da se je število samomorov v vseh starostnih skupinah v zadnjih desetletjih zmanjšalo, vendar se je najpočasneje zmanjševalo v skupini starejših od 65 let,« je povedal Paulius Skruibis, direktor Centra za raziskave suicidologije na Univerzi v Vilni. »Ta skupina ima zdaj največje relativno število samomorov.«
Samota in izgube kot glavni sprožilci
Prostovoljci organizacije Sidabrinė Linija (Srebrna linija), telefonske linije za podporo starejšim, se povezujejo s približno 8.000 starejšimi osebami in jim nudijo družbo ter čustveno oporo.
Koordinatorka Ieva Čerbulėnienė je povedala, da mnogi kličejo predvsem zato, da bi vzpostavili človeški stik — pogosto zato, ker živijo sami, se težko gibljejo ali so izgubili družinske člane oziroma prijatelje.
Več kot polovica starejših je vsaj enkrat občutila osamljenost, je dejala. »Če oseba zaradi starosti izgubi delo, zboli ali izgubi bližnje, se lahko pojavijo občutki obupa in negotovosti glede življenja.« Dodala je še, da mnogi starejši svoje trpljenje prenašajo v tišini, kar lahko vodi do samomorilnih misli.
Vloga gospodarskih in družinskih težav
Predsednica parlamentarnega Odbora za preprečevanje samomorov in nasilja Jekaterina Rojaka je poudarila, da lahko k samomorom med upokojenci prispevajo finančne težave, revščina, izguba službe in smrt bližnjih.
Tomas Baranovas, vršilec dolžnosti direktorja Združenja za čustveno podporo, je dejal, da njihove telefonske linije dnevno prejmejo v povprečju 18 klicev in 13 spletnih pogovorov, povezanih s samomorilnim tveganjem.
Starejši pogosteje kličejo, medtem ko otroci in mladi pogosteje pišejo prek spleta. Poudaril je, da povečano število stikov morda kaže na manjšo stigmo pri iskanju pomoči.
Večja dostopnost storitev duševnega zdravja
Ministrstvo za zdravje je razširilo dostop do storitev duševnega zdravja. Osebe z mislimi na samomor lahko zdaj v zdravstvenih domovih še isti dan dobijo posvet pri psihologu. Družinski člani lahko pokličejo 112, če je nekdo v krizi. Od julija so v centrih za duševno zdravje uvedli tudi storitve vodenja primerov, ki vključujejo podporo socialnih delavcev.
»Pomoč je zdaj bližje ljudem kot kadarkoli prej,« je dejala Ieva Vaskelienė z ministrstva. »Posamezniki lahko podporo prejmejo anonimno, brez diagnoze, in se pogovorijo s psihologi ali svetovalci za odvisnosti. Šolski psihologi so usposobljeni za prepoznavanje samomorilnega tveganja pri učencih.«
Potrebna trajna pozornost in usklajeni ukrepi
Strokovnjaki opozarjajo, da je dolgoročni trend upadanja samomorov sicer spodbuden, a nedavna stagnacija na visoki ravni poudarja potrebo po usklajenem in dobro financiranem sistemu duševne in socialne podpore, zlasti za starejše.
Skruibis je opozoril, da so se stopnje samomorov v zadnjem desetletju dosledno zniževale, a je nedavni zastoj zaskrbljujoč. »Spodbudno je, da so stopnje upadle v več desetletjih, vendar trenutna raven ostaja večkrat višja od povprečja EU,« je dejal.
Rojaka je dodala, da k stalnemu tveganju prispevajo kulturni dejavniki, počasnejše izvajanje programov čustvene podpore, finančne težave in zloraba substanc, zato je potrebna stalna pozornost tako na lokalni kot na nacionalni ravni.
