Slabi časi za Grčijo, Italijo, Španijo in Portugalsko so tako preteklost. V desetletju po finančni krizi leta 2008, na primer, so imele Grčija, Italija, Španija in Portugalska tudi zaradi svoje nizke produktivnosti vse manjši BDP na prebivalca glede na severne članice. Nemčija, Avstrija, Nizozemska in skandinavske države so zaradi njihove vse hujše zadolženosti zahtevale »odgovorno« proračunsko politiko in jih skupaj z drugimi posojilodajalci prisilile, da so zmanjšale javne izdatke. Tako so morale Grčija, Italija, Španija in Portugalska izvesti zategovanje pasu pri javnih storitvah, plačah v javnem sektorju in pokojninah. To je vodilo tudi do gospodarske stagnacije, saj se je na primer neposredno zmanjšala kupna moč zaposlenih v javnem sektorju in upokojencev, torej vsi ti niso mogli toliko trošiti kot pred krizo.
V zadnjih letih pa gospodarsko in javnofinančno napredujejo južne članice, severne, ki imajo težave zaradi Trumpovih carin in vse hujše kitajske konkurence zlasti na področju električnih avtomobilov, pa nazadujejo. Švedska in Nizozemska sta na robu recesije, v kateri je Nemčija že zdaj. Avstrija pa je bila v recesiji zadnji dve leti. Francija preživlja hudo proračunsko krizo in ima v EU tudi zaradi politične krize že najvišje obresti na vse večji javni dolg.
Priseljevanje delovne sile
Španija, ki ji – kot piše tednik The Economist – pomaga tudi priseljevanje delovne sile iz Latinske Amerike, ima že tretje leto zapored najvišjo gospodarsko rast v evrskem območju. Letos naj bi bila rast 2,6-odstotna, že lani pa je bila 3,2-odstotna. Italija, v kateri je vse več tujih vlaganj, ima sicer okoli 1-odstotno gospodarsko rast, kar ni slabo glede na izjemno visok dvig BDP po koncu pandemije v letih 2021 in 2022, ko je bila gospodarska rast 8,3- oziroma 4-odstotna! Tudi Grčija je na dobri poti okrevanja, saj je lani imela 2,3-odstotno gospodarsko rast, letos pa naj bi bila 2-odstotna, kar je na primer veliko bolje od slovenske 0,8-odstotne (sprva smo pričakovali 2,1-odstotno rast). Portugalska je imela lani 1,9 odstotka gospodarske rasti, letos bo rast podobna, kar je prav tako dobro. Seveda so severne članice še vedno bogatejše, a razlika v BDP na prebivalca med severom in jugom se zdaj zmanjšuje, potem ko se je vrsto let po finančni krizi leta 2008 povečevala.
Tudi pri odpravljanju javnofinančnih težav so južne članice EU uspešne. Španija naj bi letos imela 2,8-odstoten proračunski primanjkljaj. Italija ga je zmanjšala na 3,4 odstotka, kar pomeni, da gre vse po načrtih, torej je na dobri poti, da se reši iz hudih javnofinančnih težav. Grčija se je že izvlekla iz hude dolžniške krize, letos naj bi imela celo 1,3-odstoten proračunski presežek, Portugalska pa 0,7-odstotnega. Francoski proračunski primanjkljaj na drugi strani krepko presega 5 odstotkov BDP, avstrijski že drugo leto zapored več kot 4 odstotke. Francija ima tudi vse večji javni dolg, tako plačuje celo veliko višje obresti kot Grčija, najvišje v EU. Francoska dolžniška kriza naj bi že pomenila grožnjo za celotno evrsko območje.
Zakaj gre južnim članicam EU tako dobro?
Južnim članicam EU gre tako dobro predvsem zato, ker v okviru programa okrevanja po pandemiji prejemajo veliko evropskega denarja. Od vseh 750 milijard evrov, kolikor jih je v tem programu EU, so daleč največ dobile prav južne članice. Ta sklad, od katerega tudi Slovenija prejema veliko, so menda ustanovili prav zaradi Italije, saj bi brez te pomoči lahko zašla v hudo finančno in gospodarsko krizo, ki bi vso Evropo potegnila v prepad. Od vračanja posojil, ki jih je najela Italija, je odvisna tudi na primer Nemčija. Italija bo od teh 750 milijard dobila 200 milijard, že v letih 2021 in 2022 pa ji je uspelo povečati BDP za 8,3-odstotka oziroma 4 odstotke! Zelo veliko denarja je namenjenega tudi Španiji, in sicer 78 milijard.
Drugi vzrok za to, da gre zdaj južnim članicam EU bolje kot severnim, je ta, da Grčija, Italija, Španija in Portugalska pred letom 2022 niso kupovale veliko ruskega plina, tako da jih konec uvoza v EU ni tako prizadel, kot je na primer zlasti Nemčijo.
Gospodarstvom južnih članic je po koncu pandemije zelo koristil tudi razcvet turizma. Španija je imela samo lani od turizma 1260 milijard evrov prihodkov, letos pa bodo znašali že okoli 1350 milijard evrov. (Vendar se zdi, da zaradi zvišanja temperatur in hude poletne vročine na jugu Evrope za turiste vse bolj postaja zanimiva severna Evropa.)
Sever je še vedno bolj bogat
A kljub uspešnosti južnih članic ne gre pozabiti, da je javni dolg v Grčiji, Italiji, Španiji in na Portugalskem še vedno zelo visok, precej višji kot v severnih članicah, če odmislimo Francijo. In plače so na jugu EU še vedno veliko nižje od plač na severu, podobno velja za kupno moč prebivalstva in produktivnost. Vendar pa je pomembno, da se prepad med severom in jugom zmanjšuje, kar kaže na uspešnost projekta EU. Slovenija je sicer po svojem BDP na prebivalca v EU ravno nekje na sredini. Najbolj revne države v EU so vzhodne članice, zlasti Hrvaška, Romunija in Bolgarija. Ob tem Poljska – treba jo je omeniti – nadaljuje svoj gospodarski čudež, ki tudi po zaslugi evropskega denarja traja že več kot 20 let.
