Po besedah Rutteja je načrt za povečanje naložb v obrambo ambiciozen in zgodovinski. Dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP je označil za "kvantni skok" za zavezništvo, ki pa da je v luči spremenjenih varnostnih razmerah nujen. Obenem bo poskrbel tudi za več delovnih mest, je dejal.
Pojasnil je, da so podrobnosti dogovora tajne, a da zavezniške sile potrebujejo predvsem krepitev zračne obrambe, na tisoče tankov in bojnih vozil ter na milijone kosov topniškega streliva.
"Naš cilj je zagotoviti, da imamo vse, kar potrebujemo za odvračanje in obrambo pred kakršno koli grožnjo," je dejal in za glavno grožnjo označil Rusijo, ki da v Ukrajini dnevno izvaja "smrtonosen teror". Spričo tega bo vrh Nata po njegovih besedah predstavljal tudi močan znak podpore Ukrajini.
Polemike glede Španije
"Nato nima izjem in ne pozna stranskih sporazumov," pa je dejal glede Španije, katere premier Pedro Sanchez je v nedeljo zatrdil, da ji dviga ne bo treba izvesti. Svoje besede je podkrepil tudi z objavo na omrežju X, kjer je prilepil pismo, ki ga je napisal Rutte. V njem je ponovil špansko stališče, da »lahko (Španija) doseže nove cilje glede zmogljivosti z izdatki, nižjimi od petih odstotkov«. »Dogovor na prihodnjem vrhu Nata bo Španiji podelil fleksibilnost, da določi lastno suvereno pot za dosego cilja zmogljivosti,« je še zapisal v dopisu z včerajšnjim datumom.
Za pridobitev in vzdrževanje vsega osebja, opreme in infrastrukture, potrebnih za soočanje z grožnjami in izzivi, bo po besedah Sancheza Španiji zadostoval dvig izdatkov na 2,1 odstotka BDP.
Voditelji članic Nata bodo v torek in sredo na vrhu v Haagu potrjevali skupno izjavo, o kateri so se po poročanju tujih tiskovnih agencij dogovorili že v nedeljo. V skladu z dogovorom naj bi članice letne proračunske izdatke za obrambo in varnost do leta 2035 dvignile na pet odstotkov BDP, pri čemer bi 3,5 odstotka BDP namenile za naložbe neposredno v obrambo, 1,5 pa za naložbe, povezane z njo.
Kot so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade, bo Slovenija za osnovne obrambne zmogljivosti namenila dva odstotka BDP, za širša obrambna področja 1,5 odstotka, za krepitev odpornosti pa dodatnih do 1,5 odstotka.
