»Enostavnost, s katero lahko plovila pridobijo novo zastavo praktično brez nadzora, se izognejo pregledu lastništva in tako tudi izvršilnim ukrepom, je ustvarila pogoje za celoten vzporedni ladijski ekosistem,« sta v študiji glede izogibanja mednarodnim sankcijam zapisala Gonzalo Saiz in Tom Keatinge z britanskega Kraljevega združenega inštituta za storitve (RUSI).
Samo v preteklem letu so sankcionirali skoraj 700 plovil, vendar postopek nove registracije plovil ostaja kritična slabost pri izvrševanju mednarodnih sankcij. »Plovila, ki so bila odstranjena iz registra zaradi kršitve sankcij, lahko pogosto v nekaj dneh dobijo novo zastavo in spet plujejo,« sta opozorila Saiz in Keatinge.
Osrednji del problema je tako imenovana senčna flota – plovila, ki jih Kremelj uporablja za izogibanje zahodni omejitvi cen ruske nafte, ki je ključni vir prihodkov za rusko vojno v Ukrajini.
Praksa menjavanja zastav
Analitika še trdita, da je treba pomorsko upravljanje radikalno izboljšati, in opozarjata, da Mednarodna pomorska organizacija nima orodij in pooblastil za ustavitev menjavanja zastav. Tako plovila menjajo nacionalne zastave, da bi prikrila svojo identiteto in še naprej nekaznovano prevažala sankcionirano nafto in blago.
Pogosta sprememba zastave sicer ni nova taktika, vendar je tega vedno več, odkar je Rusija pred več kot tremi leti začela obsežno invazijo na Ukrajino. »Številne države dovoljujejo registracijo, ne da bi preverile dejansko lastništvo ali ocenile tveganje za sankcije,« ugotavlja poročilo.
Nekateri večji registri, kot sta panamski in liberijski, so pod diplomatskim pritiskom poostrili nadzor. Od leta 2019 je Panama odjavila več kot 650 plovil. Vendar so ta prizadevanja spodkopali manjši registri, vključno s Kamerunom, Gambijo, Hondurasom, Sierro Leone in Tanzanijo, ki še naprej pomanjkljivo nadzorujejo prijavo plovila.
Sistem dodatno slabijo zasebne registracijske službe, ki pogosto delujejo z malo nadzora in zunaj ozemlja države zastave, ki jo zastopajo.
Nujna sistemska reforma
Po mnenju strokovnjakov le sistemska reforma s podporo projektne skupine za finančno ukrepanje (mednarodni nadzorni organ za preprečevanje pranja denarja) ponuja pot naprej. »Če pojava senčne flote ne bomo resno obravnavali, se bo še naprej širil in v sistem, ki nagrajuje nepreglednost pred skladnostjo, privabljal vse več plovil, tovora in držav, ki bodo to izkoriščale,« zaključuje študija.
Evropska unija je sicer v več paketih sankcij na črni seznam uvrstila skupno 444 plovil, ki pripadajo ruski tajni floti. Vsem tem plovilom je zavrnjen dostop do pristanišč EU in storitev Unije.
