Razlog verjetno tiči v tem, da se ameriška mornarica od začetka ni mogla dogovoriti, kaj pravzaprav želi od nove generacije rušilcev. Ko je projekt končno stekel, je bil zaradi visokih stroškov hitro okleščen. »Zumwalt je učbeniški primer, kaj vse gre lahko narobe pri vojaški nabavi – napačne zahteve, nerealni cilji in predrage tehnologije,« za hrvaški Jutarnji list ocenjuje Matija Blaće, poznavalec vojaške tehnologije in ustvarjalec kanala Codex Militaria.
Od ambicioznega načrta do tehnološke slepe ulice
Program, sprva znan kot DD-21, je bil potrjen leta 2004. Namesto preprostega topniškega plovila je ladja hitro postala večnamenski projekt, kar je zapletlo razvoj in podražilo gradnjo. Do leta 2008 je bilo načrtovanih 32 ladij, a zgrajene so le tri – USS Zumwalt, USS Michael Monsoor in USS Lyndon B. Johnson.
Skupni stroški so se povzpeli na skoraj 23 milijard evrov, kar je približno toliko kot cena treh britanskih letalonosilk razreda Queen Elizabeth.
Velik kot križarka, tih kot ribič
Z dolžino 183 metrov in izpodrivom 16.000 ton je Zumwalt bližje križarki kot rušilcu. Njegova nenavadna oblika z nagnjenimi stranicami zmanjšuje radarsko zaznavnost – po ocenah ima 50- do 100-krat manjši radarski odtis kot rušilci primerljive kategorije.
Uporabljeni so kompozitni materiali, ohlajeni izpuhi in električni pogon, ki zmanjšuje hrup. Dve turbini rolls-royce skupaj proizvedeta kar 78 megavatov električne energije, ki napaja pogon, radarje in orožje – če to deluje, seveda.
Orožje, ki ne deluje
Rušilec ima namreč 80 izstrelitvenih celic za rakete, dva 155-milimetrska topa in dva manjša topa za obrambo. A glavni topniški sistemi (AGS) so se izkazali za popoln polom. Izstrelki, dolgi več kot dva metra, so stali okoli 750.000 evrov kos, zato jih mornarica nikoli ni naročila. Topova tako nimata streliva – gre za orožje, ki ga ni mogoče uporabiti.
Zdaj naj bi topove zamenjale hipersonične rakete CPS z dometom nad 2700 kilometrov in hitrostjo do 20 machov. Vsaka raketa tehta 7,5 tone in stane približno 37 milijonov evrov.
Premajhna posadka, prevelika pričakovanja
Kljub velikosti ima ladja le 147 članov posadke, kar je polovica posadke rušilcev klasičnega razreda Arleigh Burke. To zmanjšuje sposobnost ukrepanja v izrednih razmerah in otežuje vzdrževanje.
»Ti rušilci ne prinašajo ničesar, česar mornarica že nima. Edina prava novost je manjša radarska vidnost, ki pa je pri tako veliki ladji vprašljive vrednosti,« ocenjuje Blaće.
Po njegovem mnenju bo razred Zumwalt ostal simbol tehnološke preambicioznosti in birokratske zmede – ter drag spomenik ameriškim vojaškim sanjam, ki so se zaletele v resničnost.
