Ruska vojska je prevzela popoln nadzor v najbolj vzhodni ukrajinski regiji Lugansk, trdi tamkajšnji regionalni voditelj, ki ga je nastavila Moskva. Če to drži, je Lugansk prva ukrajinska regija, ki jo je Rusija uspela vojaško zasesti v celoti več kot tri leta in štiri mesece po začetku invazije. Pred tem je leta 2014 sicer brez vojne v celoti anketirala dve ukrajinski regiji, Krim in Sevastopol, ki prav tako leži na polotoku Krim.
»Ozemlje Ljudske republike Lugansk je popolnoma osvobojeno, 100-odstotno,« je za rusko televizijo po poročanju Reutersa rekel Leonid Pasečnik, voditelj zasedenega Luganska. Ukrajina se sprva ni odzvala na te trditve.
Rusija si je Lugansk priključila leta 2022, skupaj s še tremi ukrajinskimi regijami, Doneckom, Zaporožjem in Hersonom, pri čemer v popolnosti ne nadzira ozemlja nobene od teh treh regij. Aneksije mednarodna skupnost ne priznava. Lugansk je sicer del območja Donbas in je velik 26.700 kvadratnih kilometrov, torej za 1,3 Slovenije.
Zasedli prvo vas v regiji
V zadnjih tednih ruska vojska tudi trdi, da je vdrla v ukrajinsko regijo Dnipropetrovsk, kar ukrajinska stran zanika. V ponedeljek so ruski mediji in blogerji poročali, da je vojska zasedla prvo naselbino v Dnipropetrovsku, in sicer obmejno vas Dačne (vasi s tem imenom je več). Dnipropetrovsk naj bi po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova postal del tamponske cone, s pomočjo katere naj bi se Rusija zavarovala pred napadi iz Ukrajine.
Ruska vojska počasi še naprej, sicer z veliki izgubami, napreduje v regiji Doneck, kjer med drugim že deset mesecev poteka bitka za strateško pomembno mesto Pokrovsk. V severni obmejni regiji Sumi pa je Rusija zavzela 200 kvadratnih kilometrov ozemlja. Skupno naj bi Rusija zdaj zasedala 113.588 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kar je 943 kvadratnih kilometrov več kot pred dobrima dvema mesecema, navaja Reuters, sklicujoč se na interaktivni zemljevid portala Deepstatemap.live.
Rekordno število ruskih dronov
Posebni Trumpov odposlanec Keith Kellogg, ki ni tako proruski kot odposlanec Steve Witkoff, je medtem na omrežju X Rusijo obtožil, da preprečuje mirno rešitev vojne, ki jo je začela. »Nedavni komentarji Peskova o trenutnem stanju pogajanj so orwellovski. Ruske trditve, da Ukrajina in ZDA blokirajo mirovna pogajanja, so neutemeljene,« je zapisal. Vladimir Putin od marca zavrača ameriški predlog premirja. Izmika se tudi mirovnim pogajanjem, ki bi bila na njegovo zahtevo na nižji ravni in se ne bi začela z dogovorom o premirju. Ameriški predsednik Trump je lahko užaljen in razočaran, saj je veliko svojega ugleda vložil v prizadevanje za mir v Ukrajini, ne da bi od Putina zahteval vrnitev osvojenih ozemelj, bil je celo pripravljen priznati aneksijo Krima. Vsekakor je lažje prisilil Izrael v mir z Iranom, ker je judovska država odvisna od ameriških dobav orožja in streliva.
V zadnji noči je Rusija napadla ukrajinska mesta z 52 brezpilotniki, a le trije naj bi ušli protizračni obrambi in elektronskemu protiudaru. V torek zjutraj so ruski izstrelki povzročili požar v regiji Dnipropetrovsk. Kot poroča Agencija France Presse, je skupno 5438 ruskih brezpilotnikov, ki so junija napadli Ukrajino, rekordno mesečno število od začetka vojne februarja 2022. Pri tem niso upoštevani brezpilotniki, ki jih ruska vojska uporablja na fronti. V Kijevu trdijo, da so v maju prestregli 81 odstotkov ruskih brezpilotnikov, v juniju pa 86 odstotkov.
Ukrajinski brezpilotniki so zadnjo noč poškodovali vojaško-industrijski kompleks v mestu Iljevsk, 1000 kilometrov vzhodno od Moskve. Lokalne ruske oblasti poročajo o treh mrtvih in 35 hospitaliziranih, deset ranjencev je v kritičnem stanju.
