Rusko obrambno ministrstvo je v izjavi navedlo, da se premirje lahko začne z »dvigom belih zastav« na območju jeklarne, ki velja za zadnje oporišče ukrajinskih sil v tem pristaniškem mestu. Ministrstvo zagotavlja, da bo v tem primeru omogočen varen izhod stotinam civilistom, ki naj bi se skupaj z ukrajinskimi vojaki nahajali na obleganem območju.
Obrambno ministrstvo v izjavi obljublja, da bodo civilisti prosto izbirali, ali želijo biti pospremljeni na območja pod nadzorom ukrajinskih ali ruskih sil, predanim ukrajinskim vojakom pa zagotavlja preživetje. »Ta izjava bo nenehno predvajana ukrajinskim formacijam v Azovstalu prek vseh radijskih kanalov vsakih 30 minut,« je še sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Rusija je že v četrtek objavila, da je vzpostavila nadzor nad Mariupoljem, z izjemo jeklarne Azovstal.
Pavlo Kirilenko, ukrajinski guverner regije Doneck, pa je za AFP danes dejal, da je uspeh ruske vojaške operacije odvisen od tega, če lahko ruska vojska zavzame to mesto na južni obali Ukrajine. Kirilenko je dejal, da ukrajinske sile v mestu še razpolagajo s strelivom in dodal, da so »izčrpane po dveh mesecih bojevanja«.
Guverner je še ponovil očitke več ukrajinskih uradnikov, ki rusko vojsko obtožujejo, da onemogoča vzpostavitev humanitarnih koridorjev in pri tem dodal, da Rusi namesto tega ustvarjajo paniko med preostankom prebivalstva v mestu. »Kako? Blokade, lakota, neprestano obstreljevanje, zračni napadi, raketni napadi, težko topništvo in tanki, ki so uničili večino hiš v Mariupolju,« je dejal.
Intenzivni napadi ruskih sil na vzhodu in jugu Ukrajine
Ruska vojska si bo prizadevala prevzeti popoln nadzor nad vzhodom in jugom Ukrajine, je danes dejal visok ruski general Rustam Minekajev. S tem bi po njegovih besedah vzpostavili kopenski koridor do zasedenega polotoka Krim. Na vzhodu Ukrajine, kamor je Rusija usmerila svojo ofenzivo, se medtem nadaljuje intenzivno obstreljevanje.
»Od začetka druge faze posebne operacije (...) je ena izmed nalog ruske vojske vzpostaviti popoln nadzor nad Donbasom in južno Ukrajino,« je danes po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal generalmajor Rustam Minekajev. »To nam bo omogočilo vzpostavitev kopenskega koridorja do Krima in pridobitev nadzora nad ključnimi ukrajinskimi vojaškimi objekti, pristanišči v Črnem morju, prek katerih potekajo dostave kmetijskih in metalurških proizvodov,« je na zasedanju združenja obrambnih podjetij v mestu Jekaterinburg dejal general.
Te besede bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP lahko nakazovale, da namerava Rusija zavzeti tudi Odeso, veliko pristanišče in tretje največje mesto v državi. Obenem pa je Minekajev omenil, da bi nadzor nad jugom Ukrajine omogočil tudi pomoč proruskim separatistom v Pridnestrju v Moldaviji, ki od leta 1992 nadzorujejo to območje ob meji z Ukrajino.
»Nadzor nad jugom Ukrajine, to je tudi prehod do Pridnestrja, kjer prav tako opažamo primere zatiranja rusko govorečega prebivalstva,« je dejal general. Moldavija je nekdanja članica Sovjetske zveze, kjer je uradni jezik romunščina, trenutno pa jo vodi prozahodna vlada.
Kremelj svojo ofenzivo v Ukrajini, ki jo je začel 24. februarja, predstavlja kot operacijo za zaščito rusko govorečega prebivalstva. Zatrjuje, da ne namerava zasesti sosednje države in zagotavlja, da je cilj operacije »osvoboditev« Donbasa skupaj z ruskimi separatističnimi zavezniki v tej regiji na vzhodu Ukrajine. Območje Donbasa sicer sestavljata regiji Lugansk in Doneck, del katerih so ti separatisti leta 2014 razglasili za neodvisni republiki.
Zelenski: To ni vojna vojakov proti vojakom, to je pobijanje naroda
Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem v četrtek po več tednih obleganja naznanil zavzetje strateškega mesta Mariupolj, kar ukrajinska stran zanika. Obenem ruska vojska nadaljuje intenzivno ofenzivo na vzhodu države. Ponoči naj bi v državi zadela 58 vojaških tarč, vključno z območji, kjer so nameščeni vojaki, ter območji z naftnimi skladišči in vojaško opremo, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Med drugim naj bi zadeli tudi ukrajinski raketni sistem protiletalske obrambe S-300.
Ruske sile so po navedbah svetovalca ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v četrtek v Donecku zavzele tudi 42 vasi, a Kijev meni, da jih lahko Ukrajina hitro pridobi nazaj. Nadaljnjega bombardiranja naj bi bilo deležno tudi mesto Harkov na severovzhodu države. Kot je dejal župan Ihor Terehov, Rusi obstreljujejo tudi stanovanjska območja, kar vodi v civilne žrtve. »To ni vojna vojakov proti vojakom, to je pobijanje naroda,« je dejal.
Na jugu Ukrajine je medtem med »tehničnim letom« strmoglavilo ukrajinsko vojaško transportno letalo AN-26. Umrl je en človek, dva sta ranjena, navedbe lokalnih oblasti povzema AFP.
Ukrajina zavrača ruske trditve o padcu Mariupolja
Opustošeno mesto Mariupolj se kljub ruskim trditvam, da so ga zavzeli, še naprej upira, je danes zatrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Sporočil je tudi, da je Rusija zavrnila predlog prekinitve ognja za pravoslavne velikonočne praznike. Na vzhodu Ukrajine se medtem glede na navedbe ukrajinske vojske spopadi zaostrujejo.
Rusija je včeraj naznanila zavzetje Mariupolja, le še v jeklarni Azovstal naj bi ostajalo nekaj tisoč ukrajinskih vojakov. V obsežen tovarniški kompleks naj bi se sicer zateklo tudi več tisoč civilistov.
A Zelenski je ponoči zatrdil, da se boj nadaljuje. »Na jugu in vzhodu naše države okupatorji še naprej počnejo vse, da bi imeli razlog, da govorijo o vsaj nekaj zmagah,« je dejal. »Lahko le odlašajo z neizogibnim - trenutkom, ko bodo morali napadalci zapustiti naše ozemlje, zlasti Mariupolj, mesto, ki se upira Rusiji ne glede na vse, kaj govorijo okupatorji,« je zatrdil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Pristaniško mesto na jugu države je že dolgo tarča neizprosnih napadov ruskih sil, ki želijo vzpostaviti kopenski most med priključenim Krimom in proruskima regijama Doneck in Lugansk na vzhodu.
Mestni svet Mariupolja je v četrtek objavil posnetke iz zraka, ki naj bi dokazovali obstoj množičnih grobišč v bližini mesta. Tudi ameriško satelitsko podjetje Maxar je zasledilo območje z okrog 200 grobovi. Posnetki naj bi prikazovali širjenje grobišča, ki je začelo nastajati konec marca. Glede na trditve lokalnih oblasti naj bi Rusi tam pokopavali civiliste iz Mariupolja, poroča britanski BBC.
Ruska ofenziva se je sicer v zadnjem času usmerila zlasti na vzhod države, kjer se po navedbah ukrajinske vojske spopadi krepijo. Ruske enote so zaostrile boje vzdolž celotne frontne linije v regiji Doneck, je v jutranjem poročilu navedel generalštab ukrajinske vojske.
Ponudbo prekinitve ognja za čas pravoslavne velike noči, ki bo ta konec tedna, je medtem ruska stran po navedbah Zelenskega zavrnila. K prekinitvi ognja za velikonočne praznike sta med drugim pozvala papež Frančišek in generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
»To zelo dobro kaže, kako voditelji te države dejansko obravnavajo krščansko vero in enega od najbolj radostnih in pomembnih praznikov,» je v četrtek zvečer dejal Zelenski in dodal, da kljub temu ohranjajo upanje v mir in upanje, da bo življenje premagalo smrt.
Michel pozval Putina k humanitarnemu koridorju iz Mariupolja
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v današnjem telefonskem pogovoru ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev iz ukrajinskega Mariupolja in drugih obleganih mest. Putin medtem trdi, da ukrajinske oblasti ne dopuščajo svojim silam v Mariupolju, da se predajo.
»Odločno sem pozval k takojšnji zagotovitvi humanitarnega dostopa in varnega odhoda iz Mariupolja in drugih obleganih mest, še posebej zaradi pravoslavne velike noči,« je po pogovoru na Twitterju zapisal Michel. Viri pri EU so ob tem pojasnili, da se je predsednik Evropskega sveta v dopoldanskem pogovoru zavzel za humanitarno prekinitev ognja v času velike noči.
Po neuradnih informacijah je Putina pozval, naj se pogovarja neposredno z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, kot je ta tudi zahteval. »Jasno je poudaril nesprejemljivost ruske vojne ter pojasnil posledice sankcij EU proti Rusiji zaradi njene namerne agresije in kršenja mednarodnega prava,« so povedali viri. Kot je na Twitterju zapisal Michel, je ponovil jasno stališče EU glede ruske agresije. »Podpora Ukrajini in njeni suverenosti, obsodbe in sankcije zaradi ruske agresije. Naša enotnost, načela in vrednote so svete,« je poudaril.
Iz Kremlja so sporočili, da je Vladimir Putin Michelu dejal, da Rusija zagotavlja preživetje vsem pripadnikom ukrajinskih sil, ki so se pripravljeni predati v Mariupolju, a je pri tem dodal, da ukrajinske oblasti svojim silam tega ne dopuščajo. Med pogovorom je Putin predsedniku Evropskega sveta še dejal, da »številni vojni zločini« ukrajinskih sil ostajajo prezrti, Bruselj pa pozval, naj pritisne na Ukrajino, da ta ustavi svoje napade na naselja v vzhodni Ukrajini.
Predsednik Evropskega sveta je s Putinom govoril, potem ko je v sredo obiskal Ukrajino, kjer se je sestal tudi z Zelenskim. Tam je zagotovil, da bo Evropska unija storila vse, da bo Ukrajina dobila vojno z Rusijo. Zelenski pa je EU pozval k sprejetju novega svežnja sankcij, v katerem bo tudi embargo na uvoz nafte. Oba sta se zavzela za čim prejšnji začetek obnove Ukrajine.
Francija v Ukrajino pošilja težko topništvo
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes povedal, da Francija pošilja Ukrajini več težkih artilerijskih enot in da vse več zahodnih držav po ruski invaziji Kijevu prispeva težje orožje. »Dobavljamo pomembno opremo, od protitankovskih raket do samovoznih havbic,« je Macron povedal za regionalni časnik Ouest-France. »Mislim, da moramo po tej poti nadaljevati, a vedno z mislijo, da sami ne postanemo direktno vključeni v spopad«, je poudaril Macron.
Obrambna ministrica Florence Parly je na Twitterju potrdila, da bo Francija poslala »več artilerijskih topov Cezar in na tisoče izstrelkov«. Cezar izdeluje proizvajalec orožja Nexter, ki je delno v državni lasti. Gre pa za 155-milimetrsko havbico, nameščeno na šasiji šestkolesnega tovornjaka, ki lahko izstreli izstrelke na razdalji več kot 40 kilometrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predhodno so številni ukrajinski predstavniki, vključno s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, večkrat prosili evropske in Natove sile, naj zagotovijo težko orožje, zlasti artilerijo, saj Rusija začenja nov napad.
Čeprav so se nekatere države, kot so ZDA, hitro odzvale, se druge, zlasti Nemčija, bojijo, da bi z dobavo močnejšega orožja Ukrajini še bolj razburile Moskvo. »Za to situacijo ni učbenika, v katerem bi lahko preverili, na kateri točki bomo obravnavani kot stranka v konfliktu"« je danes za tednik Der Spiegel dejal nemški kancler Olaf Scholz in dodal, da bo vodilno evropsko gospodarstvo sovjetsko orožje, ki ga bodo Ukrajini poslale vzhodne zaveznice Nata in EU, zamenjalo z novim, nemškim orožjem.
