Ukaz o takojšnjem začetku delovanja operacije Vzhodna straža, s katero želi Nato z več zagotovljenimi zmogljivostmi zračne obrambe, obrambe pred brezpilotniki in napotenimi bojnimi letali na območje vzhodnega krila zavezništva okrepiti varnost tamkajšnjih držav in celotnega Nata, še ni bil star več kot en dan, pa je bila odzivnost zavezništva vnovič na preizkušnji. Na ozemlje zavezništva ruski brezpilotniki niso prileteli na Poljsko, kamor je Rusija poslala iz pene in lesa izdelane brezpilotnike, da bi očitno preizkušala Natovo pripravljenost.
Petdeset minut v Romuniji
Tokrat je iz Ukrajine v romunski zračni prostor priletel ruski brezpilotnik, ki je bil prej del napadalnega vala na ukrajinskem ozemlju. Na poveljstvu romunske vojske so zazvonili alarmi in na misijo prestrezanja brezpilotnika so poslali dva lovca F-16. Prav tako sta se v oblake povzpela še dva nemška lovca eurofigter, ki sta del nemškega sodelovanja pri misiji dodatnega zračnega varovanja romunskega zračnega prostora. Vendar brezpilotnika tokrat niso sestrelili, saj se je prej obrnil, potem ko je v romunski zračni prostor vdrl deset kilometrov globoko in tam letel 50 minut. Za Romunijo, kamor so vzdolž njene 650 kilometrov dolge meje z Ukrajino že v minulih letih večkrat padli deli sestreljenih brezpilotnikov, je bil tovrsten vdor vendarle novost.
Skoraj sočasno z incidentom v Romuniji so se v zrak dvignile poljske zračne sile zaradi grožnje ruskega brezpilotniškega napada na poljsko ozemlje. Skupaj z zavezniškimi so poljska bojna letala patruljirala v zraku, letališče v Lublinu pa so preventivno začasno zaprli. V dveh poljskih krajih ob meji z Ukrajino so zadonele sirene, ljudje pa so na svoje mobilnike dobivali sporočila o možnosti zračnega napada. Lokalne oblasti so prebivalce hkrati pozivale, naj ostanejo mirni. Napada slednjič ni bilo. Vendarle hitra in preventivna odzivnost Poljske in zaveznikov priča o tem, da se poskuša na morebitna nova provokativna dejanja Rusije odgovoriti hitreje z aktivacijo obrambnih zmogljivosti.
Medtem ko so bile kršitve ruskih brezpilotnikov zračnega prostora Natovih držav precejšnje izzivanje, se v kategorijo razkazovanja vojaških mišic zagotovo lahko umesti na belorusko-ruskih vojaških vajah Zahod 2025 preizkušena hipersonična raketa. Raketo zirkon so izstrelili na cilj v Barentsovem morju, severno od Norveške.
Trumpovi pogoji za sankcije
Vso to razkazovanje mišic se dogaja, ko je ameriški predsednik Donald Trump očitno stopil korak nazaj od svoje napovedi, da bo proti Rusiji uvedel ostre sankcije, če ne bo zaznal Putinove pripravljenosti skleniti mirovnega dogovora z Ukrajino. Trump je kolebal že pri uvedbi sekundarnih sankcij proti Kitajski. Zdaj uvedbo sankcij pogojuje z nadaljnjimi ukrepi drugih članic Nata, pri čemer meri predvsem na Evropejce in tudi Turčijo, ki je tretji največji kupec ruske nafte. »Pripravljen sem uvesti večje sankcije proti Rusiji, ko se bodo vse države Nata strinjale in začele izvajati enake ukrepe in ko bodo vse države Nata prenehale kupovati nafto iz Rusije,« je pojasnil Trump. Po njegovi oceni bi članice Nata morale uvesti 50- do 100-odstotne carine za Kitajsko, ki bi jih umaknile šele po koncu konflikta v Ukrajini.
Trumpovo pogojevanje je sledilo petkovemu usklajevanju med članicami skupine G7 za nove sankcije proti Rusiji, ki še ni prineslo sadov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je Evropo, ZDA, skupini G7 in G20 medtem pozval, naj prenehajo kupovati rusko nafto in naj ne iščejo izgovorov, da bi se izognili sankcijam. »Slišimo stališče ZDA in to stališče bi morali slišati vsi, ki se še vedno odločajo za dobavo iz Rusije namesto od drugih partnerjev. (…) Ne čakajte na desetine šahidov (iranskih brezpilotnikov, op. a) in balističnih raket, preden končno sprejmete odločitev,« je dodal.
