Najnovejši letni podatki otoške okoljevarstvene agencije so strah zbujajoči. Leta 2023 je naštela 2174 »resnih primerov onesnaženja«, razlitij kanalizacije v reke, jezera in morje. Lani jih je bilo 2801. Kar je »rekordno« letno povečanje. Predstavniki agencije pravijo, da so predvsem v rekah našli nešteto mrtvih rib, »polnih kontracepcijskih tablet, antidepresivov in kokaina«. Koga ali kaj 32 zasebnih vodovodno-kanalizacijskih družb v Angliji in Walesu krivi za vse številnejše primere izpustov neprečiščenih odpadnih voda v okolje? Sebe ali svojih šefov nikoli. Vedno znova krivijo staro viktorijansko infrastrukturo in podnebne spremembe, zlasti vse pogostejše hude nevihte. Izpuste neprečiščenih odpadnih vod naj bi povzročalo preveč padavin v zelo kratkem času, zaradi česar naprave za čiščenje odpadnih voda temu niso kos, kar je butalsko opravičilo za ta neopravičljiva dejanja, s katerimi ogrožajo rečno, jezersko in morsko življenje ter zdravje ljudi. Okoljevarstvena agencija je lani naštela 75 za zdravje ljudi zelo nevarnih primerov tovrstnega onesnaženja.
Zadolževanje za astronomske dividende
Vodovod in kanalizacijo so na Otoku začeli privatizirati že leta1989, predzadnje leto desetletne oblasti prve otoške premierke Margaret Thatcher, še vedno desničarske privatizacijske ikone doma in po svetu. Železna lady je obljubljala, da bo privatizacija prinesla visoke naložbe v posodobitev zastarele vodovodne in kanalizacijske infrastrukture. A se to ni zgodilo! Podrobne analize kažejo, da med letoma 1990, ko je bila privatizacija bolj ali manj končana, in 2023 ni bilo nobenih omembe vrednih naložb. »Vlagatelji« so v tem obdobju kupili za 3,6 milijarde funtov delnic vodovodno-kanalizacijskih družb. Marca 2023 (zadnji podatki) je bil kapital teh družb vsega 3,4 milijarde funtov. Upoštevaje inflacijo to pomeni 60-odstotno zmanjšanje kapitala delničarjev. Kako je to mogoče? V dobrih tridesetih letih so družbe delničarjem izplačale astronomskih 82,4 milijarde funtov dividend. Od kod ves ta denar? Manjši del so bile iz leta v leto višje položnice za vodovod in kanalizacijo, levji del pa zadolževanje vodovodno-kanalizacijskih družb. Namesto da bi se zadolževale za izboljšanje infrastrukture, so se zadolževale za izplačevanje dividend in iz leta v leto višje bonuse direktorjev in drugih šefov, ki so dobro vedeli, da to vodi v insolventnost, pa tudi, da bo to problem, ki ga ne bodo reševali oni, ampak država oziroma davkoplačevalci. Kar še najbolje odraža največja kriza največje zasebne vodovodno-kanalizacijske družbe Thames Water, ki ima 16 milijonov strank in je nabrala kar 16 milijard funtov dolga. Da bi se izognila insolventnosti in prisilni upravi, je sprožila prestrukturiranje dolga (pristojno sodišče ga je odobrilo v ponedeljek) z novim trimilijardnim posojilom (ob visoki 9,75-odstotni obrestni meri), za katerim stojijo investicijski orjaki, kot sta razvpiti BlackRock in M&G. To posojilo naj bi zagotavljajo likvidnost podjetja do marca 2026.
Vlada odgovornim grozi z zapornimi kaznimi
Laburistična vlada premierja Keira Starmerja obljublja temeljito reformo vodovodno-kanalizacijske industrije, v katero naj bi v naslednjih letih vložila več kot 100 milijard funtov za posodobitev vodovodov, ki puščajo na vseh koncih in krajih, in gradnjo novih čistilnih naprav. Vlada poudarja, da bo to eden največjih infrastrukturnih projektov v angleški zgodovini, »ki bo za vedno očistil naše reke, jezera in morja« in do leta 2035 zmanjšal izpuste neprečiščenih odpadnih voda za 75 odstotkov. Vlada obljublja tudi zaščito potrošnikov pred pretiranimi podražitvami in strožji nadzor nad izplačevanjem dividend delničarjem in bonusov direktorjev. Desetim družbam je letos prepovedala vse bonuse. Družbam, ki kršijo zakone o varstvu okolja, grozi z višjimi denarnimi kaznimi, vodilnim osebam pa tudi z zapornimi kaznimi. Okoljski agenciji je vlada dodelila rekordno finančno podporo 189 milijonov funtov za zaposlitev na stotine novih inšpektorjev in za pregon vodovodno-kanalizacijskih družb, ki z neprečiščenimi odpadnimi vodami onesnažujejo okolje in ogrožajo zdravje ljudi.
Kritiki laburistični vladi očitajo, da ni, ko gre za krizo vodovodno-kanalizacijske industrije, nič boljša od konservativcev, ki so bili na oblasti 14 let. Edina dolgoročna rešitev je, poudarjajo, vnovična nacionalizacija te industrije. Vse drugo je krpanje problemov. To, da zavrača celo nacionalizacijo Thames Water in straši davkoplačevalce s trditvijo, da bi jih ta stala štiri milijarde funtov, pravijo kritiki, pa jasno kaže, da vlada deluje v interesu zasebnega kapitala in ne v interesu države. Pravijo tudi, da ravno zasebno lastništvo vodovodnega in kanalizacijskega sistema najbolj spodkopava britansko odpornost v podnebni krizi in da je ta predvsem posledica globalne moči zasebnega kapitala, kar vse zveni zelo točno.
