Vse kaže, da bo poletje 2025 novi rekorder. Kar dva velika vročinska vala sta zadela številne države po Evropi, prvi konec junija, drugi sredi avgusta, zaradi česar je umrlo na stotine ljudi, ponovno so izbruhnili obsežni gozdni požari, nekatere sredozemske države so se soočale s pomanjkanjem vode, obenem je bil električni sistem marsikje na mejah zmogljivosti. V zadnjih desetletjih so postali vročinski valovi ena najnevarnejših posledic podnebnih sprememb.
Rekordni junij
Začelo se je že sredi junija in trajalo vse do začetka julija, ko je zahodna Evropa doživela najvišje povprečne temperature za to obdobje v zadnjih desetletjih in najtoplejši junij sploh. Tudi v Sloveniji smo takrat bili sredi dolgotrajnega vročinskega vala, ko je suh afriški zrak tedne vztrajal nad našim ozračjem in so bile temperature nad 33 stopinj Celzija nekaj običajnega. Toda v Španiji in na Portugalskem so izmerili nad 40 stopinj Celzija, celo 46 stopinj Celzija. Podatki so pokazali, da je bila 30. junija povprečna temperatura v zahodni Evropi 24,9 stopinje Celzija, kar je nov rekord za ta mesec.
Po vsej Evropi so območja z visokim zračnim tlakom za več dni ali tednov zaprla vročino nad posameznimi regijami, pojav tako imenovanih tropskih noči, ko temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija, pa je postal običajen. V Španiji so jih letos našteli kar 24 v enem mesecu, kar je 18 več od povprečja v juniju. Povprečna dnevna temperatura morske gladine v zahodnem Sredozemlju je bila junija najvišja v zgodovini zabeleženih podatkov v tej regiji, in sicer 27 stopinj Celzija, medtem ko je povprečna temperatura svetovnih oceanov dosegla tretjo najvišjo vrednost, Arktika pa je izmerila drugi najmanjši obseg morskega ledu v zadnjih 47 letih.
Čeprav smo v zadnjih letih navajeni novic o rekordnih temperaturah, je letošnje poletje ponovno preseglo pričakovanja. Julij 2025 je bil po podatkih evropskega programa za opazovanje podnebnih sprememb Copernicus tretji najtoplejši julij v zgodovini meritev, za julijema 2023 in 2024. Številne države so se znašle v primežu dolgotrajnih vročinskih valov.
V Turčiji so denimo izmerili rekordnih 50,5 stopinje Celzija, na Finskem in Švedskem so temperature več tednov vztrajale nad 30 stopinjami, kar je za tiste kraje nepredstavljivo, v južni Evropi pa so vročino spremljali požari in izpadi električne energije. V Iraku in Iranu so lokalne temperature presegale 50 stopinj, kar je povzročilo izpade elektrike, motnje v oskrbi z vodo ter zaprtje šol in delovišč, Japonska pa je 5. avgusta dosegla svoj novi nacionalni rekord, to je 41,8 stopinje Celzija, kar je preseglo prejšnji zgodovinski maksimum.
2300 mrtvih
Čeprav vročinski valovi ne podirajo hiš in ne poplavljajo mest, so pogosto smrtonosnejši od orkanov in poplav. To je pokazala tudi letošnja raziskava, ki jo je naredil Grantham Institute Londonskega Imperial Collegea. Raziskovalci so tako ugotovili, da je v desetdnevnem vročinskem valu konec junija do začetka julija v 12 večjih evropskih mestih zaradi vročine umrlo približno 2300 ljudi, kar je skoraj 1500 več, kot bi jih, če podnebnih sprememb ne bi bilo. Milano je bil med najbolj prizadetimi mesti s 317 smrtnimi žrtvami od 499, pripisanih zaradi podnebnih sprememb, sledili so Pariz, Barcelona in London. London je imel 273 smrtnih žrtev zaradi vročine, od katerih so jih 171 raziskovalci pripisali človeškemu vplivu na podnebje.
Številke so pretresljive, a strokovnjaki opozarjajo, da so v resnici še višje, saj veliko smrti ostane neopaženih v bolnišnicah in domovih za ostarele. Za visoke temperature so namreč še zlasti občutljivi starejši od 65 let, saj je kar 90 odstotkov vseh smrti zaradi vročine v tej populaciji. Tudi študija Grantham Instituta je pokazala, da je bilo med letošnjimi vročinskimi valovi v Evropi kar 88 odstotkov smrti v populaciji nad 65 let.
Po ocenah umre zaradi vročine vsako leto skoraj pol milijona ljudi po vsem svetu, od tega 45 odstotkov v Aziji in 36 odstotkov v Evropi. To je več kot zaradi vojn ali terorizma, a še vedno manj kot zaradi onesnaženega zraka. Podnebni strokovnjak Álvaro Silva iz Svetovne meteorološke organizacije opozarja: »Nevzdržne temperature nad 40 in celo 50 stopinj Celzija so vse pogostejše v mnogih delih sveta, kar ohromi družbo in predstavlja veliko grožnjo za zdravje in dobro počutje ljudi.« Tudi raziskave v Evropi so pokazale, da lahko en sam vročinski val povzroči več tisoč smrti, kar je bistveno več kot poplave ali požari v istem obdobju.
Kot pravi klimatolog Ben Clarke z Imperial Collegea London: »Vročinski valovi ne puščajo sledi uničenja kot požari v naravi ali nevihte. Njihovi vplivi so večinoma nevidni, a tiho uničujoči. Toda sprememba le dve ali tri stopinje Celzija lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo za tisoče ljudi.«
