Uvodno zasedanje v okviru javnega posvetovanja o mednarodni varnostni politiki Irske je danes zmotil protest nasprotnikov članstva v Natu.

Pred univerzo v Corku, kjer je potekala prva v nizu razprav, je na desetine protestnikov pred nagovorom irskega zunanjega ministra Micheala Martina razvilo transparente z napisom »Da nevtralnosti, ne vojni« in vzklikalo »Ne Natu«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Martin je po poročanju nacionalne radiotelevizije RTE skupino protestnikov, ki so v dvorani prekinili njegov govor, označil za »nedemokratične« in jih obtožil, da skušajo »preprečiti razpravo«. V govoru je sicer med drugim poudaril, da je ruska invazija na Ukrajino »temeljito spremenila geopolitično in varnostno krajino v Evropi«.

Irski predsednik Michael Higgins, čigar vloga je večinoma ceremonialna, je sicer prejšnji teden vlado obtožil, da se »igra z ognjem«, ko je izpostavila to vprašanje. Za časnik Business Post je dejal, da je Irska v zunanjepolitičnem smislu v »najnevarnejšem trenutku«.

Premier Leo Varadkar, ki skuša umiriti razgreto razpravo glede vprašanja nevtralnosti, je v torek parlamentu zagotovil, da posvetovanje »nima skritega cilja« in da se bo osredotočilo na celo vrsto vojaških vprašanj. »Glede naše politike smo zelo jasni: ne nameravamo se pridružiti Natu ali kateremu koli drugemu vojaškemu zavezništvu. Vlagali bomo v naše oborožene sile,« je zatrdil po poročanju AFP.

Do posvetovanja o prihodnji varnostni politiki Irske, ki bo trajalo do prihodnjega torka, prihaja po odločitvi Finske in Švedske, ki sta se po desetletjih nevtralnosti odločili za vstop v zvezo Nato. Obe sta se za to odločili po ruski invaziji na Ukrajino. Medtem ko je Finska že postala polnopravna članica zavezništva, Švedska na sprejem še čaka.