Ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu torej v Beli hiši, kjer je bil minuli petek že tretjič letos, ni uspelo prepričati Donalda Trumpa, naj ZDA dobavijo Ukrajini izstrelke tomahawk, ki bi omogočili učinkovite napade na vojaške in energetske objekte daleč v notranjosti Rusije, vse do Moskve in Urala. Nasprotno Trump od Zelenskega znova zahteva, da doseže sporazum s Putinom. Menda se tudi zavzema za to, da se udeleži vrha s Putinom v Budimpešti.
Trump, ki si menda želi končati vojno v Ukrajini, je še pred enim tednom grozil, da bo Kijevu poslal tomahawke, če Putin ne bo privolil v premirje. A že v četrtek ga je v telefonskem pogovoru, ki je trajal več kot dve uri, Putin odvrnil od tega. Dogovorila sta se o ponovnem srečanju, menda čez dva tedna v Budimpešti. Skratka, Trump je znova popustil in se odpovedal pritisku na Putina. Kot že na Aljaski sredi avgusta tudi zdaj nakazuje, da vojno lahko ustavi dialog s Putinom, ne pa povečan pritisk nanj. Že več mesecev svojim republikancem tudi preprečuje, da bi v kongresu sprejeli ostre sankcije proti Rusiji, ki bi drastično omejile njen izvoz nafte.
Pravzaprav je zaradi več razlogov težko verjeti, da bi ZDA lahko dobavile Ukrajini tomahawke. Vsekakor pa bi Putina lahko prisilile v premirje tako, da bi Ukrajini dobavile več drugega orožja in sprejele ostre sankcije.
Zelenski pripravljen iti v Budimpešto
Po petkovem srečanju z Zelenskim v Beli hiši, kje je bilo vzdušje boljše kot februarja, je Trump novinarjem dejal: »Potrebujemo majhno skupino, predsednik in predsednik in predsednik, trije predsedniki.« Trump torej morda hoče, da bi v Budimpešto prišel tudi Zelenski, in noče, da bi se v pogajanja vmešavale evropske države, ki pa so edine prave zaveznice Ukrajine. Zelenski je v nedeljo v pogovoru z televizijo NBC sporočil, da je pripravljen priti v Budimpešto. Vsekakor mora čim bolj ustreči muhastemu Trump, saj je ukrajinska vojska med drugim še vedno močno odvisna od ameriških obveščevalnih podatkov.
Glede Putina zdaj Trump druge in sebe prepričuje: »Mislim, da hoče Putin končati vojno.« Menda tudi ocenjuje, da je zdaj ne le Ukrajina, ampak tudi Rusija povsem izčrpana od več kot tri leta in pol trajajoče vojne. Vendar Putin še vedno ni dosegel svojih vojnih ciljev. Še naprej upa na odločilni preboj frontne črte. Vsekakor ima ruska vojska pobudo in je močnejša. Morda pa ima prav ameriški podpredsednik J. D. Vance, ki je pred nekaj dnevi dejal, da Rusija precenjuje svojo premoč v vojni in da zato ni pripravljena ustaviti spopadov na fronti in napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Vrsta zadržkov za izročitev raket
Res je nenavadno, kako zelo naklonjen je Trump Putinu. Zdaj je pripravljen priti na drug konec sveta, v Budimpešto, da bi se srečal z njim. In spet je za pogajanja, ne da bi Putin izpolnil njegovo osnovno zahtevo po premirju. Poleg tega ga Rusija s svojimi naravnimi bogastvi privlači zaradi velikanskih poslovnih možnosti. Zelenskega pa ima za šibkega vladarja in Ukrajino za manj pomembno državo.
Po prepričanju več analitikov, kot sta Francoz Antony Beranger in Američanka Jennifer Kavanagh, pa ZDA sploh nikoli ne bi mogle poslati oziroma prodati (denar naj bi dala Evropa) tomahawkov Ukrajini. Trump naj bi z njimi samo grozil Rusiji, da bi jo prisili v premirje z zamrznitvijo frontne črte. Gre za to, da se te rakete lahko izstreli predvsem z ladij in podmornic, ki pa jih Ukrajina nima. ZDA imajo samo dve bateriji za kopensko izstreljevanje. Če bi hoteli Ukrajini res pomagati, bi morali Američani Ukrajincem poslati obe, a že eni se ne morejo odpovedati, ker eno potrebujejo v Nemčiji in drugo v Aziji. Poleg tega bi takšna baterija v Ukrajini lahko postala zelo lahka tarča ruskega napada. Ameriški generali se tudi bojijo, da bi tehnologija tomahawkov prišla v roke Rusiji pa tudi, da bi bile ob znatni pomoči Ukrajini okrnjene obrambne zmogljivosti samih Združenih držav, na kar je v svoji izjavi namignil tudi sam Trump. Ameriška produkcija teh raket pa je precej omejena.
Poleg tega bi njihova uporaba za napade globoko v ruskem zaledju nevarno zaostrila odnose med dvema največjima jedrskima silama, tudi zato, ker bi morali pri uporabi teh izstrelkov sodelovati Američani, ne le z obveščevalnimi podatki. Kremelj pa je opozarjal, da bi lahko nastal zelo nevaren položaj, ko bi ruski radarji zaznali, da tja leti ta raketa, ki je narejena tako, da lahko nosi tudi jedrsko oborožitev. Možnost nesporazuma bi se znatno povečala. Sicer so ZDA doslej tomahawke prodale le svojim največjim zaveznikom, in sicer Avstraliji, Danski, Veliki Britaniji in Japonski. Ne nazadnje bi dobava tomahawkov trajala nekaj mesecev, torej ne bi mogla kmalu učinkovito vplivati na vojno.
