S pomočjo ameriškega, turškega in tudi katarskega posredovanja je bilo dosežena prekinitev spopadov, potem ko je izraelsko letalstvo raketiralo sirsko vojsko, ki je prihitela v Suvajdo, da bi ustavila nasilje med beduini in druzi. Ne le, da so izraelski lovci napadali tamkajšnje enote sirske vojske, prav tako so svoje zahteve umika sirskih sil iz Suvajde podkrepili z napadom na obrambno ministrstvo v Damasku in izstrelitev izstrelkov v bližino predsedniške palače. Po spopadih s pro-Asadovimi milicami in ostanki prejšnjega alavitskega režima v spomladanskih mesecih je spopad na jugu države bil doslej največji izziv novim oblastem.
Z napadi na cilje sirske vojske je Izrael zasledoval svoje strateške cilje, da prepreči vojaško prisotnost v južnih delih Sirije, kjer so se tudi razglasili za zaščitniško silo druzov, skupnosti, ki živi tudi na izraelski strani Golanske planote. Čeprav se Izrael s Sirijo tajno pogovarja o morebitnem vstopu administracije Ahmeda Al Šare med podpisnike takoimenovanih Abrahamovih sporazumov, s katerimi je nekaj arabskih držav pod ameriškim posredništvom normaliziralo odnose z Izraelom, se interesi glede varnostne ureditve južnega dela Sirije med Damaskom in Tel Avivom jasno razhajajo. Izrael zahteva, da to območje južno od Damaska ostane demilitarizirano in tam ni prisotnosti vladnih sil. To je v četrtek ponovil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu.
Ostra kritika Turčije
Sirske oblasti so po zaostritvi v sredo z druzi dosegle dogovor o prekinitvi spopadov. Po 350 mrtvih v spopadih v regiji so iz regije umaknili vojsko. V Sirskem observatoriju za človekove pravice so pojasnili, da je bilo po doslej znanih podatkih ubitih 79 borcev in 55 civilistov med druzi, 189 vladnih sil in 18 beduinov. Niso pa zaenkrat znali pojasniti, koliko od teh žrtev je bilo ubitih zaradi sektaških spopadov, napadov vladnih sil ali izraelskega raketiranja.
Sirski predsednik Al Šara je po umiku vladnih sil iz Suvajde v nagovoru ljudstvu zagotovil, da varnost druzov ostaja ena izmed prednostnih nalog oblasti. Prav tako je druzom sporočil, da ne želi, da bi jih iz tujine vlekli v drugo stran. »Nismo med tistimi, ki se bojijo vojne. V življenju smo se soočali z izzivi in branili svoje ljudi, vendar smo interese Sircev postavili pred kaos in uničenje,« je dejal in pristavil, da so se Sirci pripravljeni boriti, če bo ogroženo njihovo dostojanstvo.
Zaradi izraelskega posredovanja so bili besni v Ankari, kjer z novo vlado Ahmeda Al Šare odlično sodelujejo, stabilnost Sirije in uspeh tamkajšnje tranzicije pa jim je v interesu zaradi lastnega začetega mirovnega procesa s Kurdi. Destabilizacijo na jugu Sirije vidijo kot grožnjo Al Šarinim prizadevanje, da enote Svobodne sirske vojske, v kateri so tudi kurdske milice YPG, vključi v redni sestav vojske in Kurde prepriča k podpori centralnih oblasti.
»Vsem nam mora biti jasno, da Izrael ne želi miru in stabilnosti. Izraelska agresija ogroža krhek mir, ki ga je sirsko ljudstvo doseglo za veliko ceno,« je ocenil turški zunanji minister Hakan Fidan in dejal, da izraelski napadi poglabljajo delitve v regiji. Na turškem obrambnem ministrstvu so obnovili svojo pripravljenost, da okrepijo obrambne zmogljivosti Sirije in jih podprejo tamkajšnje oblasti v boju proti terorizmu, če bodo za to zaprošeni. x
