Glede na novo raziskavo, ki je zajela 49 držav z nizkimi in srednjimi prihodki, so imeli otroci, izpostavljeni telesnemu kaznovanju, 24 odstotkov manjše možnosti za normalen razvoj v primerjavi z vrstniki, ki niso bili deležni takšne prakse.
Vsako leto prizadetih 1,2 milijarde otrok
Po ocenah strokovnjakov je po svetu vsako leto kar 1,2 milijarde otrok žrtev telesnega kaznovanja. V zadnjem mesecu je 17 odstotkov teh otrok doživelo hujše oblike nasilja, udarce po glavi, obrazu ali ušesih ter močne in ponavljajoče se udarce, navajajo strokovnjaki v poročilu.
»Znanost je enotna – telesno kaznovanje predstavlja večplastno tveganje za zdravje otrok. Ne prinaša nobenih koristi za otrokovo vedenje, razvoj ali dobrobit in ne koristi staršem ali družbi,« je poudaril Etienne Krug iz WHO. »Čas je, da to škodljivo prakso odpravimo, da bodo otroci lahko uspešni doma in v šoli.«
Dolgotrajne posledice
Strokovnjaki poudarjajo, da otroci, ki so izpostavljeni fizičnemu nasilju, pogosteje trpijo za anksioznostjo, depresijo, nizko samopodobo in čustveno nestabilnostjo, kar lahko v odrasli dobi vodi v zlorabo alkohola in drog, nasilno vedenje ter celo samomor.
Kot izhaja iz raziskave, je bilo v zadnjem mesecu 30 odstotkov otrok v Kazahstanu fizično kaznovanih, v Ukrajini pa še več – kar 63 odstotkov. V Afriki in Srednji Ameriki je 70 odstotkov otrok že doživelo telesno kaznovanje v šolah, medtem ko je bila v pacifiški regiji ta stopnja okoli 25 odstotkov. Povsod po svetu je takšna praksa pogosta tako v osnovnih kot srednjih šolah.
Najpogostejša oblika nasilja nad otroki
Telesno kaznovanje pogosto spremlja psihološko nasilje, ki vključuje poniževanje, zastraševanje ali zasmehovanje otroka, opozarja WHO. Najbolj sporno pa je dejstvo, da je ta vrsta kaznovanja otrok v družbi široko sprejeta.
Bryanna Mariñas, 23-letna raziskovalka in zagovornica otrok s Filipinov ter članica prve globalne mladinske mreže proti nasilju nad otroki, je dejala: »Telesno kaznovanje je najpogostejša oblika nasilja nad otroki, a se o tem skoraj ne govori. V moji državi je takšno početje sprejeto kot normalno, ampak to še ne pomeni, da je prav.«
