Kremelj, ki se sklicuje na svoje obveščevalce, obtožuje Evropsko unijo in njene države članice, da spodbujajo protivladne proteste v Srbiji. To se dogaja v času, ko se približuje 1. november in leto dni, odkar se je zrušil slabo obnovljen nadstrešek na novosadski železniški postaji in je umrlo 16 ljudi. To je v skorumpirani Srbiji vodilo do najbrž najbolj množičnih študentskih protestov v Evropi po letu 1968. Mnogi komentatorji pričakujejo, da bo ob obletnici prišlo do viška konflikta med študenti in oblastjo.
»Subverzivno delovanje« Bruslja
V sporočilu za javnost ruske Zunanje obveščevalne službe (SVR) z dne 15. septembra piše, da gre pri protestih za »subverzivno delovanje« Bruslja in da se 1. novembra pripravlja podoben prevrat, kot se je zgodil v Ukrajini februarja 2014 na trgu Majdan. Uporniške študente SVR opisuje kot mladino, ki se radikalizira, tako da prehaja od mirnih demonstracij k »revolucionarnim metodam boja in k nasilju«. V nadaljevanju SVR trdi: »Cilj evropskega liberalnega mainstreama je, da na oblast v tej največji balkanski državi pripelje poslušne voditelje, ki bodo ubogali Bruselj.«
SVR je tudi objavila seznam neodvisnih medijev v Srbiji, ki jih obtožuje, da »perejo možgane srbski mladini«. Trdi, da jih financira EU, pri tem pa ne navaja vira te informacije.
EU: preprosto ni res
»Obtožbe, da EU ali države članice spodbujajo proteste, preprosto ne držijo,« se je odzvala evropska komisija za beograjski medij N1. Rusijo je obtožila »širjenja dezinformacij« in obžalovala, da se sovražni govor ruskega režima do EU »v številnih srbskih medijih intenzivno krepi«. Oblasti v Srbiji je pozvala k večji odgovornosti pri zajezitvi dezinformacij.
V resnici so EU in njene pomembne članice, kot sta Nemčija in Francija, precej zadržane v odnosu do protivladnih protestov v Srbiji. Francija tudi zato, ker je Vučićevi Srbiji prodala vojaška letala rafal, Nemčija pa bi rada imela koristi od spornega rudnika litija. Predvsem pa EU noče, da bi Vučić povsem prestopil v ruski tabor. Poleg tega so v Bruslju, Berlinu in Parizu prepričani, da je Vučić faktor stabilnosti na Balkanu, njegov naslednik pa bi bil lahko še hujši nacionalist in bi lahko še bolj zaostril napetosti na Kosovu in v Bosni. Zaradi vsega tega uradna politika EU, Francije, Nemčije in tudi Velike Britanije doslej ni glasno podpirala študentskih protestov v Srbiji.
Dr. Vuk Vuksanović, raziskovalec z Beograjskega centra za varnostno politiko, pravi, da je težko obtoževati EU ščuvanja k protestom, medtem ko mnogi protestniki »kažejo jezo in frustracije zaradi molka iz Bruslja, če ne upoštevamo Marte Kos in razprav v evropskem parlamentu«. Za Radio Svobodna Evropa je dodal: »Rusija hoče izkoristiti vsako priložnost, da pljuva po EU, ki je v tem trenutku osovražen del Zahoda.«
Vrvohodec Vučić
V prvem odzivu na poročilo SVR je srbski predsednik Aleksandar Vučić ruske obveščevalce označil za »partnerje« in dejal, da bodo z njimi srbske tajne službe okrepile sodelovanje. Vuksanović takole komentira njegovo politiko, ki je prava akrobacija: »Vučić se v javnosti sklicuje na Rusijo in Zahod obtožuje organiziranja 'barvne revolucije', medtem ko za zaprtimi vrati poskuša skrbeti za to, da mu zahodne vlade ostajajo naklonjene v času politične krize v Srbiji.« Skratka, doma svojim proruskim volilcem govori, da proteste organizira Zahod, s katerim pa kljub temu ohranja dobre odnose.
Vučić in tudi režimski mediji proteste predstavljajo kot barvno revolucijo, ker gre za izraz, ki označuje upore v nekdanjih sovjetskih republikah proti avtoritarnim režimom, in Zahod obtožujejo vmešavanja.
Zelo odločna je bila v odzivu na trditve SVR opozicijska proevropska Demokratska stranka: »Tu ne gre za nikakršen načrt od zunaj, nikakršen Majdan in za nobeno zaroto. Obstaja samo volja državljanov Srbije, da končajo korupcijo, ropanje in diktaturo.«
Od oblasti neodvisni srbski mediji, ki jih ruski obveščevalci označujejo za orodje tujega vpliva, pa tovrstno širjenje dezinformacij po režimskih srbskih medijih razumejo kot grožnjo svojim uredništvom in svojim novinarjem ter njihovi varnosti.
