"Vsi smo se strinjali, da si je glede na uničenje, ki ga Rusija povzroča v Ukrajini, nemogoče zamisliti, da bi še kdaj videla zamrznjeno premoženje, razen če bo Ukrajini poplačala vso škodo," je povedala Kallas.
Glede skrbi oblasti v Belgiji, kjer je velika večina od približno 210 milijard evrov v EU zamrznjenega ruskega premoženja, je dejala, da je tveganja mogoče omejiti.
Zato je treba po njenih besedah pripraviti strategijo za čas po sklenitvi mirovnega dogovora med Kijevom in Moskvo. EU mora namreč imeti pripravljen odgovor na vprašanje, kaj se bo z zamrznjenim ruskim premoženjem zgodilo po sklenitvi mirovnega dogovora, je dodala.
"EU spoštuje vladavino prava. Zato moramo poleg mednarodnega prava, ki pravi, da škodo plača tisti, ki jo povzroči, imeti tudi svoja pravila. Škodo v Ukrajini pa povzroča Rusija, in ne evropske države," je poudarila.
Države članice EU imajo sicer glede na izjave ministrov ob prihodu na zasedanje precej različna stališča glede uporabe ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij. Nekatere - predvsem Poljska in baltske države - se zavzemajo, da bi Rusiji to premoženje zasegli in ga namenili za podporo Ukrajini.
Zunanja ministra Estonije in Litve, Margus Tsahkna in Kestutis Budrys, sta izrazila razumevanje za skrbi belgijskih oblasti, zaradi česar se je treba po njunem mnenju dogovoriti o delitvi tveganja med državami.
Njun belgijski kolega Maxime Prevot je medtem izrazil ostro nasprotovanje temu. Zamrznjeno rusko premoženje je namreč dobro zaščiteno z mednarodnim pravom, tako da bi njegov zaseg sprožil sistematično finančno nestabilnost in skrhal zaupanje v evro, je dejal.
Do tega je bil zadržan tudi italijanski zunanji minister Antonio Tajani, ki je dejal, da je treba spoštovati pravila. Nemški minister Johann Wadephul pa je poudaril, da ima že zamrznitev premoženja znaten učinek.
Za bolj previden pristop se je prav tako zavzela slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je dejala, da Slovenija pri tem spremlja odločitve Belgije in Evropske centralne banke. Poudarila je, da morajo te odločitve temeljiti na mednarodnem pravu.
Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 so Evropska unija, članice skupine G7 in Avstralija v okviru sankcij proti Moskvi zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega približno 210 milijard v EU. Trenutno se v skladu z evropsko zakonodajo lahko za podporo Ukrajini uporabljajo zgolj izredni prihodki, ki nastajajo pri upravljanju tega premoženja.
