Velika jedrska elektrarna Zaporožje (JEZ) je bila konec tedna povezana z ukrajinskim električnim omrežjem samo še prek rezervnega daljnovoda. To so sporočili predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki so v JEZ od četrtka, da bi ocenili varnostno situacijo, potem ko na območju elektrarne že več tednov prihaja do obstreljevanja, strani pa za to obtožujeta druga drugo.
Rusija pošilja nove rekrute
Na bojiščih se nadaljuje pozicijska vojna z manjšo intenzivnostjo. Več se je pričakovalo od ukrajinske ofenzive na jugu, ki se je začela prejšnji teden. Ukrajinska vojska namreč zdaj uporablja izjemno učinkovit ameriški raketni sistem Himars, ki v zaledju uničuje mostove, skladišča streliva in orožja ter druge cilje, pri čemer glede lokacije pomagajo člani odporniškega gibanja. Ukrajinska vojska naj bi tako postala vsaj enakovredna ruski v težki oborožitvi. Ruska vojska je tako usmerila svoje drone in rakete v uničevanje raketnih sistemov Himars. A Ukrajinci z lažnimi lesenimi maketami kot vabami pogosto dosežejo, da ruska vojska za prazen nič troši drone in rakete.
Več se je zdaj pričakovalo od ukrajinske vojske tudi zato, ker ruski primanjkuje vojakov. Putin namreč v boj ne pošilja nabornikov, saj gre za »specialno operacijo« in »ne za vojno«. V zadnjih tednih je ruska vojska, kot poročajo zahodni mediji, zapolnila vrzeli v svojih enotah tudi z zaporniki in izjemno revnimi prebivalci nekdanjih sovjetskih republik, kot so Kirgizija, Turkmenistan in Tadžikistan.
Na ruske vojaške operacije pa bi lahko slabo vplivale tudi zahodne sankcije. Zlasti je hud udarec za rusko gospodarstvo, da so številna tuja podjetja prekinila stike z ruskimi in, kot tuji in tudi mnogi domači strokovnjaki, zapustila Rusijo. Vendar bo letos BDP v Rusiji padel samo za 6 in ne za 15 odstotkov, kot so marca načrtovali zahodni snovalci sankcij. V Kijevu od EU zdaj zahtevajo nove sankcije, ki bi preprečile, da bi Rusija še naprej tako dobro služila s prodajo nafte in plina.
Vpliv na volitve v Italiji
Zanimivo bo videti, kako bo vojna v Ukrajini vplivala na italijanske parlamentarne volitve. V nedeljo, tri tedne pred italijanskimi parlamentarnimi volitvami, je Matteo Salvini, ki velja za Putinovega prijatelja, izjavil, da so evropske sankcije proti Rusiji neučinkovite. Dan pred tem je voditelj Lige na twitterju zapisal: »Po sedmih mesecih vojne ljudje pri nas plačujejo za svoje račune dvakrat ali celo štirikrat več, medtem pa ima Rusija vse več denarja. (…) Ti, ki so sankcionirani, imajo koristi od sankcij, tisti pa, ki so sankcije uvedli, so na kolenih. Vsekakor je nekdo v EU slabo računal.« Enrico Letta, voditelj levosredinske Demokratske stranke, pa je na twitterju zapisal: »Ko Salvini govori o sankcijah, se mi zdi, da poslušam Putinovo propagando.« Vendar Salvinijeva zaveznica Giorgia Meloni, ki s svojo neofašistično stranko Bratje Italije po anketah vodi in bi lahko postala premierka, močno podpira Ukrajino in pošiljke orožja tej napadeni državi.
Nekdanji predsednik Rusije Dmitrij Medvedjev pa je obtožil Nemčijo, da vodi »hibridno vojno« proti Rusiji, in sicer s sankcijami in pošiljanjem orožja Ukrajini. S tem je hotel upravičiti ravnanje Rusije, ki je po Severnem toku 1 povsem ustavila dobavo plina Nemčiji. Zlasti če bo zima mrzla, bo Nemce doma zeblo, saj jih ima polovico kurjavo na plin, v težavah pa bodo tudi številna nemška podjetja. Nemčija je namreč v zadnjih desetletjih stavila na poceni ruski plin, zlasti po odločitvi o zapiranju jedrskih elektrarn leta 2011.
