»Na pragu Evrope v 21. stoletju morajo prebivalci v mestu Mariupolj ubijati klateške pse, da bi imeli hrano. Talijo sneg za pitno vodo, ker je veliko vodnih virov kontaminiranih zaradi trupel. Tako zaostrene so razmere tam. Dejanja ruske vojske v Mariupolju ali Hersonu so terorizem in predstavljajo jasno kršitev mednarodnega humanitarnega prava,« razmere v nekaterih najhuje obleganih ukrajinskih mestih mesec dni po začetku vojne opisuje raziskovalec pri mislišču Atlantic Council Michael Bociurkiw, ki je trenutno v Lvivu. 100.000 ljudi v Mariupolju je ostalo brez hrane in vode, podobne humanitarne katastrofe grozijo drugim najbolj obleganim delom države.
Presenečena Rusija
Da bo ruska invazija pripeljala do obleganja devetih največjih ukrajinskih mest in do neslutenih razsežnosti največje humanitarne katastrofe v Evropi po drugi svetovni vojni, si ponoči 24. februarja ni znal predstavljati nihče. Ko je predsednik Vladimir Putin izdal ukaz za posebno vojaško operacijo v Ukrajini, katere namen naj bi bil demilitarizacija in denacifikacija države, je Rusija državo napadla iz treh strani (iz Belorusije, s Krima in na vzhodu iz Rusije in samooklicanih republik Doneck in Lugansk). Putin je verjetno pričakoval, da bo Ukrajino pokoril podobno hitro kot Gruzijo s posredovanjem v Južni Osetiji in Abhaziji leta 2008, ko je vojna trajala 12 dni. Ali pa podobno hitro, kot so ruske sile brez ukrajinske obrambe zavzele Krimski polotok leta 2014. Vendar se je zmotil. »Rusom je uspelo strateško in psihološko presenečenje z napadom, vendar pa jim ni uspel načrtovan hiter prodor v vseh smereh, da bi Ukrajino spravili na kolena,« ocenjuje nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner.
Na papirju daleč premočna ruska vojska je podcenjevala nasprotnika. Putinovi pozivi ukrajinskim vojakom, naj odložijo orožje, niso bili uslišani. Daleč od tega. Ukrajinci so začeli silovit odpor, pred centri za mobilizacijo prostovoljcev so se vile dolge kolone ljudi, ki so bili za obrambo domovine pripravljeni vzeti v roke orožje. Po prvih zračnih napadih na ukrajinske vojaške cilje in mesta se upor ni strl. Spodletel je tudi poskus, da bi hitro osvojili prestolnico Kijev, ki so jo obkolili iz treh strani.
»V začetku so najbrž načrtovali veliko večji eksodus razseljenega prebivalstva in beguncev. Razseljenih je zdaj res že šest milijonov in blizu štiri milijone beguncev. Verjetno so želeli vzhodnoevropske države zaposliti s tem, da se bolj ukvarjajo z begunci kot pa z dogajanjem v Ukrajini. To jim je delno uspelo. Res pa je, da je Evropska unija do beguncev bistveno drugače reagirala kot lani, ko so v Belorusiji s pošiljanjem beguncev na mejo izvajali poskusno vajo. Zdaj je bil odziv bistveno bolj enoten in se Evropa pri tem vprašanju ni razsula. V primerjavi z begunsko krizo leta 2015 je bil odziv bistveno drugačen tudi zato, ker vojna poteka v neposredni soseščini Evropske unije,« meni Šteiner.
Težišče ukrajinske vojske je bilo ob ruski invaziji sprva vezano na območje Donbasa, ki so ga Ukrajinci prej ali slej hoteli spet zavzeti. »Na drugih območjih je zmanjkalo operativne vojske oziroma je bilo te manj. Na vrat na nos so začeli organizirati teritorialno obrambo in obrambo Kijeva,« pravi Štainer. Po nekaj dneh, ko so Rusi nevtralizirali ukrajinsko zračno obrambo, so se Ukrajinci borili še s tistim, kar jim je ostalo na razpolago. Predsednik Zelenski je ves čas naprošal za več orožja in ga dobil tako od ZDA in Velike Britanije kot tudi Evropske unije. »Sodobna protioklepna sredstva in lahki prenosni protiletalski sistemi, ki so prihajali v Ukrajino iz sosednjih držav, so odigrali ključno vlogo. Brez radarske podpore protiletalski sistemi sicer ne morejo biti tako učinkoviti proti letalom, so pa lahko učinkovito sredstvo proti helikopterjem. To je prispevalo k temu, da je žilavost ukrajinske obrambe zdržala cel mesec,« meni nekdanji načelnik generalštaba.
Biden na vrhih Nata in EU
Vojna se zdaj približuje točki, ko ne ena ne druga stran ne more doseči večjih napredkov na bojišču, ocenjujejo številni vojaški analitiki. Kdaj se bo končala, je nemogoče napovedati. Po ocenah Olekseja Arestoviča, svetovalca ukrajinskega predsednika Zelenskega, bo aktivna faza ruske invazije v Ukrajini končana v aprilu. Rusija pa obtožuje Ukrajino nihanja v mirovnih pogajanjih zaradi pritiskov ZDA. »Vojna še traja zaradi dveh razlogov. Agresorska stran še ni dosegla vseh ciljev, hkrati pa je ukrajinski odpor tako trdovraten. Zaradi tega smo v drugem delu vojne videli izjemno brutalnost agresorskih sil z rušilnostjo in uničevanjem. Ponovno uvajajo letalske napade, da uničujejo cilje v globini Ukrajine in da psihološko demoralizirajo prebivalstvo,« pravi Šteiner.
Iz zveze Nato so se pred današnjim izrednim vrhom voditeljev v Bruslju, na katerega je pripotoval tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki se bo pozneje udeležil še vrha EU, prihajala opozorila, naj Rusija ne stopnjuje retorike o uporabi jedrskega orožja. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je svaril Kitajsko, naj Rusiji ne pomaga gospodarsko ali vojaško. O tem bo tekla beseda tudi na današnjem vrhu Nata, kjer bodo voditelji potrdili tudi vzpostavitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu zavezništva (na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji).
