V obeh protiruskih paravojaških skupinah, ki sta v minulih dneh iz Ukrajine vpadli na rusko ozemlje in v belgorodski regiji izvedli doslej največjo vojaško operacijo, so napovedali, da ta operacija ne bo zadnja. Ruskim rojakom so zagrozili z novimi napadi vzdolž meje. Medtem pa je ruska paravojaška skupina plačancev Wagner začela predajati položaje v Bahmutu ruski vojski.
Poveljnik Ruskih prostovoljskih odredov Denis Kapustin in politični vodja Legije Svobodna Rusija Ilja Ponomarev razlagata, da je cilj njunih paravojaških skupin, v katerih so bojujejo ruski državljani, ki so se na ukrajinskem ozemlju borili proti ruskemu okupatorju, zdaj pa boj prenesli tudi čez mejo, doseči padec Putinovega režima. Obenem pa se zdi, da so operacije obeh paravojaških skupin (vsaka naj bi štela do tisoč mož), ki sta del mednarodnega odreda ukrajinske vojske in od tam dobivata opremo, tudi del priprav na ukrajinsko ofenzivo.
Edini proti aneksiji Krima
V minulih dneh je cilje upornikov v javnosti pogosto pojasnjeval prav Ponomarev. Preden je ruska vojska vpadnike potisnila nazaj na ukrajinsko ozemlje, je zagotavljal, da je njihov cilj obdržati nadzor nad deli ruskega ozemlja, da bi Rusom pokazali, da lahko na njihovih tleh obstaja svobodno ozemlje, kot se je izrazil. Ponomarev pravi, je rusko-ukrajinska meja komaj kaj zaščitena, saj naj bi bila ruska oblast prepričana, da bo Zahod Ukrajince ustavil pred vpadi na rusko ozemlje. »Rusi pa Zahodu nikoli niso dajali obljub, da ne bodo osvobodili lastne države. In prav to počnemo,« je dejal Ponomarev, ki ima s somišljeniki pripravljeno tudi novo belo-modro-belo rusko zastavo, ki jo namerava zapičiti na osvobojeno ozemlje, ko bo padla – kot pravi – »carska Rusija s Putinom«.
Politični poveljnik Legije je sicer stari znanec ruskega predsednika. 47-letni Moskovčan je nekdanji poslanec dume, edini, ki je leta 2014 glasoval proti pripojitvi Krima. To je bilo presenečenje, saj je bil pred odhodom v politiko podpredsednik takrat največjega ruskega energetskega giganta Jukos, za tako visok položaj pa so potrebni tudi dobri odnosi z vladajočo politiko.
A je bil po drugi strani kot podjetnik precej politično svojeglav. Tako je že leta 2011 pomagal organizirati proteste proti vnovični izvolitvi Putina, pozneje pa pomagal ustanoviti stranko Zeleno zavezništvo, ki je bila nekakšna zmes socialdemokratov in zelenih. Po tistem usodnem glasovanju o Krimu v dumi, kjer je zastopal okrožje Novosibirska, je še istega leta zapustil Rusijo.
Od politika do vodje
paravojaške skupine
Za nov domicil si je izbral Ukrajino. Ko se je pred petnajstimi meseci začela ruska agresija na njegovo novo domovino, se je angažiral predvsem na političnem področju, čeprav se je tudi že prvi dan napada javil kot prostovoljec v ukrajinske obrambne sile, svoje rojake v Rusiji pa pozval k oboroženemu uporu. V izgnanstvu je začel organizirati politično zastopstvo Rusije, ki bi lahko za vmesno obdobje prevzelo oblast v Rusiji, če bi prišlo do padca Putinovega režima. Skupaj z drugimi predstavniki ruske opozicije, ki se jim je uspelo umakniti v tujino, je na dveh zasedanjih novoustanovljenega ruskega ljudskega kongresa razpravljal o novi politični ureditvi Rusije. Prav tako je v Kijevu ustanovil protikremeljsko televizijsko postajo v ruskem jeziku.
V tem času je bila ustanovljena tudi protikremeljska Legija Svobodna Rusija, kjer pa Ponomarev očitno sprva ni imel večje vloge. Pripisovali so mu jo pri drugi paravojaški skupini, Narodni republikanski vojski, ki je prevzela odgovornost za avgusta podstavljeno bombo v avtu Darje Dugine, hčere Putinovega ideologa Aleksandra Dugina. Ponomarev je takrat na videoposnetku prevzel odgovornost za atentat v Moskvi in napovedal podobne napade, toda številni analitiki so dvomili, da dejansko stoji za napadom.
Ponomareva naj bi iz oboroženega krila Legije šele pred meseci zaprosili, da prevzame njihovo politično zastopanje. Nekdanji poslanec dume je nalogo prevzel, da bi Putina pomagal spoditi z oblasti.
