Razširjeni Brics bo na vrhu ponovno poskušal krepiti svoj vpliv v mednarodni skupnosti. A tudi državam Brics ni bilo lahko najti skupnega jezika o številnih mednarodnih vprašanjih. Vrh v Riu naj bi se zaključil s sklepno deklaracijo, o besedilu katere so se po poročanju tiskovne agencije Reuters slednjič le uspeli dogovoriti pogajalci članic.

Težko naj bi bilo uskladiti stališča članic glede vojne v Gazi, izraelsko-iransko vojno ter zastopanostjo Afrike pri reformi varnostnega sveta OZN. Na koncu naj bi vsa odprta vprašanja sklepne deklaracije razrešili. Ostreje naj bi kritizirali dogajanje na Bližnjem vzhodu, prav tako pa naj bi ohranili tudi kritiko ameriških carin in protekcionističnih ukrepov. Glede zastopanosti v varnostnem svetu bo vrh predvidoma podprl sedeža za Brazilijo in Indijo, medtem ko konkretne afriške države, ki naj bi po njihovi oceni prevzela sedež Afrike v varnostnem svetu, niso navedli.

Okrnjena zasedba

Vrha se sicer udeležujejo vsi voditelji, razen dveh najpomembnejših ustanovnih članic Brics. Kitajski predsednik Xi Jinping se je odločil na vrh poslati premierja Li Kianga. Zaradi tega, ker brazilske oblasti niso mogle dati ustreznih zagotovil, da ne bi prišlo do aretacije ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga zaradi vojnega hudodelstva nezakonite deportacije in premestitve otrok med rusko-ukrajinsko vojno s tiralico išče Mednarodno kazensko sodišče, je Putin ostal v Moskvi. Vrhu se bo pridružil po video povezavi.

»Ob ponovnem vzponu protekcionizma morajo države v vzponu braniti večstranski trgovinski režim in reformirati mednarodno finančno arhitekturo,« je na predvečer vrha na poslovnem forumu Brics ocenil brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva.

Soglasje o reformi Mednarodnega denarnega sklada

Finančni ministri so sicer pred vrhom voditeljev sprejeli svojo sklepno deklaracijo, v kateri se ponovno zrcalijo želje skupine, da bi prišlo do reform svetovnih finančnih inštitucij, ki so bile ustanovljene po drugi svetovni vojni.

Zavzemajo se za preoblikovanje Mednarodnega denarnega sklada, o čemer se bo razpravljalo na decembrskem vrhu organizacije. Takrat bo na tnalu reforma kvotnega sistema organizacije, s katerim so določeni deleži prispevkov in obsega glasovalnih pravic članic. Po ocenah držav Bricsa bi preoblikovanje kvot moralo odražati relativni položaj članic v svetovnem gospodarstvu, hkrati pa zaščititi deleže kvot najrevnejših članic. Pozvali so k novi formuli kvot, ki bi bila ponderirana s kazalci gospodarske proizvodnje in kupne moči.

Priporočamo