Kot poroča Euronews, je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da je Moskva začela s proizvodnjo svojih najnovejših hiperzvočnih raket in potrdil načrte za njihovo namestitev v Belorusiji pozneje letos, kar predstavlja grožnjo sosednji Ukrajini.
»Pripravljalna dela še potekajo in najverjetneje jih bomo končali pred koncem leta,« je dejal Putin ter dodal, da je bila prva serija raket Orešnik in pripadajočih sistemov že izdelana in sprejeta v vojaško uporabo.
Rusija je raketo Orešnik, kar v ruščini pomeni »lešnik«, proti Ukrajini prvič uporabila novembra, ko je eksperimentalno orožje izstrelila na tovarno v Dnipru, ki je v času Sovjetske zveze izdelovala rakete.
Ta napad je povzročil eksplozije, ki so po poročilih trajale do tri ure, vendar smrtnih žrtev ni bilo.
17 minut do sedeža zveze Nato
Ruski predsednik Vladimir Putin in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko sta 1. avgusta 2025 obiskala Smolenski skit samostana Valaam. Po napadu na Dnipro so ruski državni mediji hvalili raketo Orešnik in v opozorilo Zahodu trdili, da bi do letalske baze na Poljskem potrebovala le 11 minut, do sedeža Nata v Bruslju pa 17 minut.
Putin je pohvalil zmogljivosti rakete Orešnik in dejal, da so njene bojne glave, ki se s hitrostjo do 10 mahov spuščajo proti cilju, imune na prestrezanje. Po njegovih besedah bi lahko uporaba več takšnih bojnih glav v enem konvencionalnem napadu povzročila uničenje, primerljivo z jedrskim napadom.
Vendar strokovnjaki opozarjajo, da dejanske zmogljivosti rakete še niso dokazane ter da bi lahko bile trditve o zmogljivosti pretirane in namenjene propagandi. Junija so poročila trdila, da je bil Orešnik neuspešno izstreljen; nepreverjeni posnetki naj bi prikazovali, kako se razpada nad Kazahstanom, kar je sprožilo preiskavo oblasti v Astani.
Grožnja Zahodu
Ruski predsednik je Zahod posvaril, da bi Moskva lahko uporabila to orožje proti ukrajinskim zaveznikom v Natu, če bi Kijevu dovolili uporabo raket daljšega dosega za napade znotraj Rusije.
Načelnik ruskih raketnih sil je izjavil, da ima Orešnik, ki lahko nosi konvencionalne ali jedrske bojne glave, doseg, ki pokriva celotno Evropo. Rakete srednjega dosega imajo domet med 500 in 5500 kilometri. Takšno orožje je bilo prepovedano s pogodbo iz časa Sovjetske zveze, ki sta jo Washington in Moskva opustila leta 2019.
Jeseni 2024 sta Putin in Lukašenko podpisala pogodbo, ki je Belorusiji po navedbah Moskve zagotovila »varnostna jamstva«, vključno z možnostjo uporabe ruskega jedrskega orožja.
Namestitev taktičnega jedrskega orožja v Belorusiji, ki ima 1084 kilometrov dolgo mejo z Ukrajino, bi ruskim letalom in raketam omogočila hitrejši in lažji doseg potencialnih ciljev, če bi se Moskva odločila za njihovo uporabo.
V Belorusiji že rusko taktično jedrsko orožje
Lukašenko, ki Belorusiji vlada že več kot 30 let in je močno odvisen od subvencij ter podpore Kremlja, je Rusiji dovolil uporabo beloruskega ozemlja za napade na Ukrajino ob začetku obsežne invazije leta 2022 ter za namestitev taktičnega jedrskega orožja.
Čeprav Rusija ni razkrila, koliko takšnega orožja je bilo dejansko nameščenega, je Lukašenko decembra izjavil, da ima njegova država trenutno več deset enot takšnega orožja.
Prenovljena jedrska doktrina, ki jo je Putin podpisal lani, je formalno znižala prag za uporabo jedrskega orožja s strani Rusije. Dokument navaja, da bi Moskva lahko uporabila jedrsko orožje kot odgovor na uporabo jedrskega ali drugega orožja za množično uničevanje proti Rusiji ali njenim zaveznikom, pa tudi v primeru agresije s konvencionalnim orožjem, ki ogroža suverenost ali ozemeljsko celovitost Rusije in Belorusije.
