"Pogosto sem dejal, da so Rusi in Ukrajinci isti narod," je dejal v panelni razpravi. "V tem smislu je vsa Ukrajina naša."
Ob tem je opozoril svoje uradnike, naj zagotovijo, da njihova prizadevanja za ohladitev pregretosti gospodarstva, ki jo poganja vojaška poraba, ne gredo predaleč in povzročijo recesije.
"Nekateri strokovnjaki opozarjajo na tveganja stagnacije ali celo recesije. To se seveda pod nobenim pogojem ne sme zgoditi," je Putin dejal na letni konferenci, ki je nekoč služila za privabljanje zahodnih naložb, zdaj pa je namenjena predstavitvi ruskega gospodarstva.
Opozorila gospodarstvenikov in realnost rasti
Strokovnjaki, na katere se je Putin skliceval, sodijo v resor ministra za gospodarstvo Maksima Rešetnikova, ki je ravno to opozorilo izrekel že prvi dan konference. Rešetnikov je dejal, da čeprav vse ekonomske številke kažejo na rast gospodarstva, so te zgolj "vzvratno ogledalo". Po drugi strani pa je opozoril, da razpoloženje v poslovnem svetu močno nakazuje, da je gospodarstvo "na robu recesije".
Putin je poudaril statistične podatke, ki kažejo, da bruto domači proizvod še vedno raste – v prvih štirih mesecih leta za 1,5 odstotka. Vendar pa analitiki opozarjajo, da je ta rast v celoti posledica vedno večjega obsega proizvodnje obrambnega sektorja za vojno v Ukrajini. Civilni sektorji gospodarstva so se močno upočasnili, saj je vlada v zadnjem letu ukinila različne programe subvencij, zlasti za stanovanjske hipoteke.
Pritisk na vlado in boj za tržni delež nafte
Vlada je pod večjim pritiskom kot kadar koli po invaziji, saj so svetovne cene surove nafte, katere izvoz ustvarja tretjino njenih prihodkov, padle na najnižjo raven v več kot treh letih. To je posledica bitke, ki so jo začele Savdska Arabija in njene zalivske zaveznice, da bi si zvišale svetovni tržni delež v primerjavi s proizvajalci v Združenih državah in drugod.
Centralna banka in cilj uravnotežene rasti
Putinovi javni komentarji so pogosto usmerjeni v reševanje sporov med različnimi agencijami, podjetji in kliki, ki si prizadevajo za vpliv v Kremlju, piše bruseljski Politico. V zadnjih mesecih so postale očitnejše napetosti med velikimi podjetji in centralno banko, ki je morala zvišati obrestne mere na več kot 20 odstotkov, da bi zajezila inflacijo, ki jo je povzročila pretirana vladna poraba.
Putin, ki je ves čas podpiral centralno banko, je njeno politiko v petek ponovno označil za "odgovorno". Vendar je opozoril, da znižanje inflacije, ki še vedno znaša skoraj 10 odstotkov, ni "še zdaleč celotna slika."
"Naša najpomembnejša naloga letos je prehod gospodarstva na uravnoteženo rast," je dejal. "To pomeni zmerno inflacijo, nizko brezposelnost in nadaljevanje pozitivne gospodarske dinamike. Pomembno je, da so vsi kazalniki, kako se počutijo naši [različni] sektorji in podjetja, v fokusu."
