Glede na gnečo, ki je dušila slovenske ceste proti jugozahodu Slovenije, obstaja velika verjetnost, da ta članek berete nekje vzdolž hrvaške obale. Če to drži, ste verjetno tudi že ocenili, da vas nekoliko bolj ugodne cene pri naših južnih sosedih ne bi prav nič motile. To je tudi mnenje hrvaških potrošnikov, hrvaški statistični urad (DZS) pa je danes objavil še podatke o cenah.
Cene blaga in storitev za osebno potrošnjo, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, so bile na Hrvaškem po prvi oceni aprila 2025 v primerjavi z aprilom 2024 v povprečju višje za 3,9 odstotka, medtem ko so bile v primerjavi z marcem 2025 v povprečju višje za 0,7 odstotka.
Hrvaška tako ostaja v skupini držav evroobmočja z najvišjo inflacijo. Višjo stopnjo od Hrvaške so aprila imele Estonija (4,4 odstotka) ter Latvija in Nizozemska (4,1 odstotka), enako stopnjo kot Hrvaška, 3,9 odstotka, pa je imela Slovaška. Druge države evroobmočja so imele nižjo inflacijo.
Ukrep za zaščito potrošnikov in večjo preglednost cen
Hrvaška vlada je danes trgovcem naložila novo obveznost, in sicer bodo morali od sredine meseca maja vsakodnevno posodabljati cenike na spletu, v poslovalnicah pa objavljati tudi cene, ki so veljale na današnji dan, 2. maja. Gre za ukrep, ki je poznan kot izraelski model nadzora nad cenami živil in je namenjen zaščiti potrošnika in večji preglednosti cen, poroča hrvaški Dnevnik. Sklep začne veljati 15. maja.
Vladni ukrep zajema cene hrane, pijače, kozmetičnih in higienskih izdelkov ter izdelkov za gospodinjstvo. Posodobljene cene bodo morale biti objavljene v digitalni obliki, ki bo primerna za avtomatsko obdelavo in primerjave, navedene bodo morale biti tudi v promocijskem gradivu trgovcev.
Potrošniki bodo lahko videli, kateri trgovci imajo najugodnejše cene, vsi pa bodo s programsko opremo lahko zbirali in analizirali cene, je po seji vlade izpostavil minister za gospodarstvo Ante Šušnjar. Olajšano bodo spremljanje cen posameznega izdelka.
Na Hrvaškem je januarja in februarja v znak protesta zaradi visokih cen potekalo več enodnevnih splošnih bojkotov trgovin. Tudi v Sloveniji je bilo mogoče na družbenih medijih naleteti na podobne napovedi bojkota slovenskih trgovcev, vendar je bil odziv slovenskih potrošnikov na poziv k bojkotu šibkejši.
Sicer pa so se po podatkih slovenskega statističnega urada (SURS) cene življenjskih potrebščin v Sloveniji na letni ravni v povprečju zvišale za 2,3 odstotka, na mesečni ravni pa za 1,3 odstotka. Od tega so se storitve v Sloveniji na letni ravni v povprečju podražile za 3,2 odstotka, blago pa za 1,8 odstotka.
