Ameriški predsednik Donald Trump bo v torek pripotoval na Bližnji vzhod. To bo njegova prva res prava pot v tujino po začetku drugega mandata, če izvzamemo udeležbo na pogrebu papeža Frančiška v Rimu. Turnejo bo začel v Riadu, kjer bo v sredo potekal tudi vrh z zalivskimi državami, kasneje pa se bo oglasil še v Dohi in Dubaju. Njegova agenda na Bližnjem vzhodu je v grobem jasna: želi se ponovno predstavljati kot mirovnik, hkrati pa kot poslovnež, ki bo za Ameriko iztržil nove posle ter z njimi omogočil tudi svojo mirovniško agendo.
Grozi smrt zaradi lakote
V regijo prihaja v času, ko so razmere v Gazi podobne kataklizmi, opisov groze pa za tamkajšnje razmere vse bolj primanjkuje. Izraelska blokada humanitarne pomoči za Gazo – ta traja že več kot dva meseca – je po ocenah Združenih narodov dosegla nevzdržne razsežnosti. Pekarnam so pošle zaloge moke, kuhinjam nevladnih organizacij pa živila za pripravo toplih obrokov. Po lestvici prehranske varnosti, ki jo uporabljajo Združeni narodi in druge nevladne organizacije, se celotno prebivalstvo sooča s kritično nevarnostjo lakote. Približno 1,95 milijona ljudi ali 93 odstotkov prebivalcev Gaze živi v hudi negotovosti glede preskrbe s hrano. Med njimi je 12 odstotkov prebivalstva, ki doživlja najhujšo ali »katastrofalno« stopnjo. Lakota grozi tako rekoč vsem otrokom, ki jih je v Gazi skoraj 930.000.
Čeprav je v ponedeljek Hamas izpustil ameriško-izraelskega državljana Edana Alexandra, sicer vojaka v izraelski vojski, kot gesto dobre volje pred Trumpovim prihodom na Bližnji vzhod, je vprašljivo, kakšne premike lahko prinese ameriški predsednik. Ta se je v preteklosti vsaj glede Gaze krepko postavil na izraelsko stran, več samovolje pa je pokazal pri vprašanju Irana, s katerim je začel pogajanja o jedrskem programu, ki bodo kmalu že šla v peti krog. A prav izpustitev Alexandra, o kateri se je Trumpova administracija s Hamasom neposredno pogajala v tajnosti, kaže na svojeglavost ameriškega predsednika, ki premočrtno poskuša zasledovati svojo interesno linijo. Trumpova zmožnost ukrepanja je sicer omejena tudi s svojeglavostjo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ta je s svojo vlado že napovedal razširitev vojaških operacij v Gazi in njeno ponovno okupacijo, a je izvajanje načrta premaknil do konca Trumpovega obiska na Bližnjem vzhodu, s čimer naj bi dal še eno priložnost doseganju premirja s Hamasom. Vendarle je izpustitev Alexandra omogočila, da so se tik pred Trumpovim prihodom na Bližnji vzhod obnovila pogajanja o premirju med Hamasom in Izraelom.
S čim bo presenetil Trump?
Kaj prinaša Trumpova bližnjevzhodna turneja, na kateri se bo izognil Izraelu, a bo ta posredno prisoten kot tema pogovorov na vseh njegovih srečanjih v regiji, še zdaleč ni jasno. Veliko je predvsem spraševanja v Izraelu, kjer so jih v zadnjih mesecih presenetile nekatere Trumpove bližnjevzhodne poteze. Netanjahu je bil prijetno presenečen, ko je Trump govoril o svoji viziji palestinske riviere v Gazi, neprijetno pa, ko so se ZDA odločile za pogajanja z Iranom ter se v tajnosti s hutijevci dogovorile o prenehanju napadov na Jemen v zameno za zaustavitev njihovih napadov na ladje v Rdečem morju.
Krožijo govorice, da bi Trump, ki je pred tedni s svojo vizijo za Gazo zagovarjal etnično čiščenje z razselitvijo Palestincev, utegnil celo priznati palestinsko državo. Možno bi bilo, da bi presenetil tudi z razglasitvijo premirja v Gazi. Prav tako ni izključeno, da bi morda Trump poskušal Savdsko Arabijo prepričati k normalizaciji odnosov z Izraelom, s tem da bi Riadu obljubil pomoč pri vzpostavljanju jedrskega cikla za civilno rabo jedrske energije. To je sicer dolgoletna želja Savdske Arabije, ki pa so se je različne ameriške administracije doslej otepale zagotoviti tamkajšnjemu kraljevemu dvoru. Vsaj uradno pa Riad vztraja pri stališču, da se ne bo pridružil državam z Abrahamovim sporazumom z Izraelom (Združeni arabski emirati, Bahrajn in Maroko), dokler Palestinci ne dobijo svoje države. Z vsemi arabskimi državami, ki jih bo obiskal, pa naj bi Trump sklenil nove milijardne dogovore o investicijah v ameriško gospodarstvo, prav tako pa tudi orožarske posle.
