Predsednica je odstop premierke in njene vlade po letu in pol mandata sprejela. Na Facebooku se ji je zahvalila za njene »ogromne žrtve in prizadevanja« pri vodenju države »v času številnih kriz« ter napovedala takojšen začetek posvetovanj s poslanskimi skupinami glede oblikovanja nove vlade.
»Če bi imela naša vlada doma enako podporo kot pri evropskih partnerjih, bi lahko napredovala še bolj in hitreje,« je dejala Natalia Gavrilita. »Moldavija vstopa v novo fazo, v kateri je varnost naša prednostna naloga,« je dodala, poroča bruseljski časnik Politico. Stranka akcije in solidarnosti (PAS), ki jo je ustanovila Sandu, Gavrilita pa je njena članica, ima v 101-članskem moldavskem parlamentu sicer 63 sedežev, zato se pričakuje, da bo nova vlada hitro oblikovana.
Močni pritiski Rusije
Čeprav razlogi za odstop za zdaj še niso jasni, pa nekateri domnevajo, da so povezani z rusko agresijo proti Ukrajini in večkratnimi grožnjami Kremlja Kišinjovu. Poleg tega se je 45-letna premierka v zadnjem času soočala s kritikami zaradi naraščajoče inflacije in hude energetske krize v državi, ki je bila pred začetkom vojne v Ukrajini popolnoma odvisna od ruskega plina. Medtem je Rusiji naklonjen nekdanji predsednik države Igor Dodon že pozval k predčasnim parlamentarnim volitvam, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Moldavija, ki so ji junija lani skupaj z Ukrajino podelili status kandidatke za članstvo v EU, se v zadnjem času sooča z močnimi pritiski Rusije, ki jo želi oslabiti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek na vrhu EU v Bruslju opozoril, da namerava Rusija prevzeti nadzor nad Moldavijo. Po njegovih besedah ima Moskva podroben načrt za uničenje demokratičnega reda v nekdanji sovjetski republiki. Informacije o tem je, kot je dejal, prestregla ukrajinska tajna služba in naj bi jih že posredovala predsednici Sandu.
Vodenje vlade naj bi prevzel nekdanji notranji minister Dorin Recean
Po poročanju moldavskih medijev, na katere se sklicuje APA, mnogi pričakujejo, da bo Sandu vodenje vlade zaupala svojemu 48-letnemu svetovalcu za varnostna vprašanja Receanu, ki je obenem tudi vršilec dolžnosti generalnega sekretarja moldavskega vrhovnega varnostnega sveta. Pred tem je med letoma 2012 in 2015 zasedal tudi položaj notranjega ministra.
Rusija ima sicer v Moldaviji nadzor nad Pridnestrjem, samooklicano prorusko republiko na vzhodu države. Tam je nameščenih 1500 ruskih vojakov, ki naj bi skrbeli za mir v regiji.
