Po burnem diplomatskem zakulisju se na sedmi dan vojne danes obeta doslej najvišje diplomatsko srečanje na odprti sceni. Na njem se bo poskušalo Iran prepričati k vnovičnim pogajanjem o njegovem jedrskem programu. To se dogaja v močno naelektrenem ozračju, ko je ameriški predsednik Donald Trump odobril načrte vojske za napad na Iran, ukaza, kdaj bi se utegnile ZDA priključiti napadom na iranske cilje, pa še ni določil.
Zunanji ministri Velike Britanije, Francije in Nemčije – treh držav, ki so v zadnjih letih ohranjale jedrski dialog z Iranom, a so do njegovega progama tudi zelo kritične – se bodo v Ženevi sestali z iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem. Zatem bo odpotoval še na zasedanje Organizacije islamske konference v Carigrad, kjer naj bi gostitelj, turški zunanji minister Hakan Fidan, muslimanske države pozval k enotnosti destabilizirajočih dejanj po vsej regiji.
Iran naj bi krepil zaupanje
Vsaj v tem času diplomacija še dobiva priložnost, čeprav ima kolesje vojne svoje nepredvidljive zakonitosti. Evropska trojica je Iranu že ponudila pogajanja, teh ne izključuje niti Trump, pa čeprav si z besedami, »morda bom, morda ne bom«, ne dovoli vpogleda v svoje namere glede morebitnega napada na Iran, pred katerim sta ga včeraj v skupnem pozivu posvarila ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Xi Jinping.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul pred petkovimi pogovori v Ženevi sporoča, da še vedno obstaja pripravljenost za pogajanja o rešitvi, a bi moral Teheran sprejeti ukrepe za krepitev zaupanja. Dokazati bi moral, da si Teheran ne prizadeva pridobiti jedrskega orožja. Rafael Grossi, vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), organizacije, ki je s svojimi inšpektorji prisotna v Iranu, a ta čas inšpekcij ne izvaja, opozarja, da čeprav Iran ne izpolnjuje svojih obveznosti glede jedrskega varovanja, ni zasledil nobenih dokazov, da bi Iran izdeloval jedrsko orožje.
Okrepitev napadov
Vojna med Iranom in Izraelom postaja vse bolj surova. Potem ko so iranske rakete zadele bolnišnico v Beeršebi, pri čemer jo je poslopje odneslo hudo poškodovano, 89 oseb je bilo ranjenih, ubitih v napadu ni bilo, je obrambni minister Izrael Kac ponovil stališče izraelskega vodstva, da je ajatola Ali Hamenej moderni Hitler in da se mu ne sme dovoliti, da še naprej obstaja. »Samo spomnite se, kaj se je zgodilo z diktatorjem v iranski sosedi, ki je ubral podobno pot proti Izraelu,« je Kac spominjal na usodo strmoglavljenega iraškega predsednika Sadama Huseina. Izraelski premier Benjamin Netanjahu prav tako ni puščal dvoma, rekoč, da bodo tirani iz Teherana plačali polno ceno in da nihče ni imun. Žogico je nekaj ur kasneje umirjal zunanji minister Gideon Sar, ki je dejal, da vlada ni določila zamenjave režima kot enega izmed vojnih ciljev napada na Iran.
Vendarle so bile besede vodstva Izraela doslej najjasnejši signal, da Izrael resno razmišlja o uboju iranskega vrhovnega verskega voditelja, ki določa politične usmeritve države. Še preden je Kac zaukazal vojski okrepitev napadov na Iran, da bi odpravili pretečo grožnjo Izraelu in destabilizirali tamkajšnjim režim, so izraelska letala vnovič napadla jedrske obrate v Natanzu, in Isfahanu ter reaktor na težko vodo v Araku in obrat težke vode Hondab. Jedrska elektrarna Bušer ob Perzijskem zalivu, kjer za gorivo uporabljajo ruske gorilne palice, še ni bila napadena. Sprva so v Izraelu v četrtek potrjevali tudi napad nanjo, a so nato sporočili, da ni bila napadena. Po iranskih ocenah so informacije o napadu na Bušer predstavljale del psihološke vojne.
Kmalu po izraelskih grožnjah je Hamenej kljubovalno sporočal, da izraelski pozivi za ameriško sodelovanje v vojni kažejo na »šibkost in nesposobnost režima«: »Našemu dragemu narodu bi rad povedal, da če sovražnik začuti, da se ga bojite, vas ne bo izpustil iz rok. Še naprej se vedite tako, kot ste se doslej. In to z vso močjo,« je nadaljeval Hamenej.
