Prihodnji teden bo ena osrednjih tem vsakoletnega splošnega zasedanja generalne skupščine OZN vprašanje Palestine. Kot se že dlje časa napoveduje, bo Palestino v svetovni organizaciji priznalo najmanj sedem držav članic, ki so se odločile, da poskušajo na ta način pri življenju ohraniti rešitev dveh držav. To so Francija, Velika Britanija, Kanada, Avstralija, Belgija, Malta in Luksemburg. O priznanju razmišljajo tudi na Portugalskem.
Po lanskem priznanju Palestine s strani devetih držav (Slovenija, Španija, Irska, Norveška, Armenija, Bahami, Trinidad in Tobago, Jamajka in Barbados) zdaj ta novi val prihaja v tednu pogovorov na najvišjih političnih ravneh ob Vzhodni reki, kjer bo od torka potekal vsakoletni osrednji redni dogodek mednarodne skupnosti, razprava voditeljev držav v generalni skupščini OZN. Med njimi bo tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki bo svoj pogled na svet za govorniškim odrom razlagal v petek. Čeprav ga zaradi vojnih zločinov s tiralico išče Mednarodno kazensko sodišče, mu bodo ZDA s podelitvijo vizuma in diplomatsko imuniteto omogočile udeležbo na zasedanju generalne skupščine, ne bodo pa tega dovolile palestinskemu predsedniku Mahmudu Abasu in drugim palestinskim predstavnikom.
Tako se bo število držav, ki priznavajo Palestino, prvič povzpelo nad 150 (trenutno jih je 147), brez prisotnosti najvišjih predstavnikov palestinske uprave. To so pomagale soustanoviti ZDA, vse odtlej pa je Izrael njeno avtoriteto v očeh Palestincev spodkopaval s politiko »deli in vladaj« ter zasedbami Zahodnega brega. Evropska unija je s Francijo na čelu v minulih tednih protestirala zaradi onemogočanja udeležbe Abasu na generalni skupščini, vendar si v Trumpovi administraciji niso premislili.
Spodbujanje novih priznanj
Osrednji dogodek glede Palestine bo potekal že v ponedeljek, ko bosta Francija in Savdska Arabija gostili konferenco o rešitvi dveh držav. To bo zadnje diplomatsko dejanje Pariza in Riada v večmesečnih prizadevanjih za končanje vojne v Gazi in ponovno oživitev mirovnega procesa za nastanek dveh držav. Kot podlago tej konferenci je generalna skupščina OZN minuli teden sprejela »newyorško deklaracijo«, ki naj bi utrla pot za ustanovitev palestinske države. Zanjo je glasovalo 142 držav, 10 jih je bilo proti, 9 pa vzdržanih. Med nasprotniki deklaracije, ki poziva h končanju vojne v Gazi, izpustitvi vseh talcev, razorožitvi Hamasa, vzpostavitvi začasne mednarodne stabilizacijske misije v Palestini z mandatom varnostnega sveta ZN in vrnitvi k mirovnim pogajanjem za rešitev dveh držav, so bili ZDA in Izrael.
Kot je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron, je cilj Francije in Savdske Arabije jasen: »Pridobiti želimo čim širšo mednarodno podporo za rešitev dveh držav, ki je edini način za uresničitev legitimnih teženj Izraelcev in Palestincev. (…) Nobena ofenziva, poskus priključitve ali prisilno preseljevanje prebivalstva ne bodo izničili zagona, ki smo ga ustvarili s kronskim princem, zagona, ki so se mu že pridružili številni partnerji.« Netanjahu je na drugi strani prav tako jasen: palestinske države ne bo.
Po ocenah poznavalcev mednarodnega prava in bližnjevzhodne regije so ta nova priznanja Palestine lahko le simbolno politično dejanje. Palestina namreč ne izpolnjuje enega od treh kriterijev za obstoj države: efektivna oblast. Prav tako lahko priznanje ustvari napačen vtis, da je mednarodna skupnost spet aktivna, dejansko pa gre za hipokrizijo, še dodajajo strokovnjaki. Vendar priznanje Palestine s strani Francije in Velike Britanije pomeni, da so to storile štiri od petih stalnih članic varnostnega sveta ZN – že mnogo prej sta namreč to naredili tudi Rusija in Kitajska, le ZDA ne.
Več izraelskih groženj
Kakšne bodo posledice priznanja Palestine prihodnji teden, ni jasno. V Izraelu so različni politiki grozili s povračilnimi potezami, tudi pripojitvijo dela Zahodnega brega. To je nakazoval skrajno desni minister Bezazel Smotrič, ki je omenjal morebitno pripojitev območja C Zahodnega brega. Ta zajema okoli 60 odstotkov tamkajšnjega ozemlja. Izrael ima v skladu z mirovnimi sporazumi iz Osla iz leta 1993 tam poln vojaški in civilni nadzor. Postopoma bi to območje moralo prehajati pod palestinsko upravo, a se to ni zgodilo.
S pripojitvijo Zahodnega brega je žugal tudi izraelski zunanji minister Gideon Saar. V Združenih arabskih emiratih, eni od treh arabskih držav, ki so sklenile Abrahamove sporazume normalizacije odnosov z Izraelom, napovedujejo, da bi v tem primeru lahko odpoklicali svojega veleposlanika iz Izraela. V deklaraciji po nedavnem skupnem vrhu Arabske lige in Organizacije islamske konference so voditelji zapisali, da izraelska dejanja v regiji ogrožajo obstoječe in nove mirovne dogovore.
