Pred bližajočim se nedeljskim šestim krogom jedrskih pogajanj med ZDA in Iranom, za katerega se dolgo ni vedelo, ali bo do njega sploh prišlo, se stopnjuje diplomatsko-vojaška vročica. Čeprav gre za razkazovanje mišic, je ta čas največja nevarnost, da katera od strani napačno interpretira namere druge strani, kar bi lahko vodilo do vnovič širše regionalne vojne vihre. Nekateri v Iranu so že več tednov prepričani, da se ZDA ne pogajajo v dobri veri in da utegne ta proces služiti zgolj kot povod za vojaško posredovanje ali Izraela ali ZDA ali obeh skupaj.
Veliko sicer kaže na to, da bi se utegnili grožnje z vojaškim posredovanjem Izraela in ponedeljkov 40-minutni telefonski pogovor med izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom uporabljati kot pritisk, da bi Iran popustil glede ohranitve jedrskega cikla na svojih tleh. Medtem ko v Teheranu takšno popuščanje zavračajo in napovedujejo svoj predlog jedrskega dogovora na nedeljskih pogovorih z ZDA, povsem jasno dajejo tudi vedeti, da se bodo na vsakršen napad na svoje ozemlje silovito odzvali.
ZDA preventivno umikajo nenujno osebje z ameriškega veleposlaništva v Iraku. Prav tako naj bi jim domov sledilo nekatero vojaško osebje iz regije. A kot kaže, ne gre za množične evakuacije, čeprav v osrednjem poveljstvu ameriške vojske na Bližnjem vzhodu podrobnosti ne razkrivajo. Ameriški predsednik, ki ne želi, da bi Iran pridobil jedrsko orožje, je sicer po prvotnem vzhičenju nad dogovarjanjem z Iranom sedaj vse bolj skeptičen, da bo do novega dogovora s Teheranom sploh prišlo.
Dvojna sporočila iz Irana
Iranski vojaški poveljniki v zadnjih dneh skoraj tekmujejo v tem, kdo bo izrekel večjo grožnjo. Obrambni minister Irana Aziz Nasirzadeh je dejal, da bo Iran v primeru napada na njihovo ozemlje napadel vsa ameriška oporišča v regiji, ki mu bodo na dosegu. Poveljnik revolucionarne garde Hosein Salami je šel še korak dlje. Potem ko so iz iranske vlade le nekaj ur prej sporočili, da jih je prijateljska država v regiji (njenega imena niso navedli) obvestila o morebitnem skorajšnjem napadu Izraela, je Salami kljubovalno napovedal, da bo iranski povračilni ukrep na morebitno izraelsko agresijo močnejši in bolj uničujoč kot v preteklih napadih.
Dvoje relativno kontroliranih izmenjav neposrednega obstreljevanja med Izraelom in Iranom lani je sledilo izraelskim likvidacijam iranskih generalov in napadom na Libanon ter tamkajšnjega iranskega zaveznika, šiitsko milico Hezbolah. Koliko so bili takratni izraelski napadi pogubni za zračno obrambo šiitske republike, sicer ni jasno. Ob vsem rohnenju iz Irana pa so tamkajšnji voditelji spet pošiljali signale deeskalacije.
Predsednik Masud Pezeškian je ponavljal besede vrhovnega verskega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je dejal, da si Iran ne želi izdelati jedrske bombe, a da hkrati ne bo odstopil od pravice do bogatenja urana. V Iranu so medtem zgradili nov tretji obrat bogatenja urana. Kdaj bi ga lahko zagnali, še niso sporočili. To novico so obelodanili kot odziv na sprejeto resolucijo sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki so jo ZDA pripravile v sodelovanju z Veliko Britanijo, Nemčijo in Francijo (tremi velikimi evropskimi silami iz dogovora o iranskem jedrskem vprašanju JCPOA iz leta 2015). V njej kritizirajo Iran zaradi nespoštovanja sporazuma o neširjenju jedrskega orožja in zato, ker večkrat ni sodeloval z agencijo.
