Svetovna zdravstvena organizacija je homoseksualnost leta 1990 odstranila s seznama duševnih motenj. V Franciji, Nemčiji in pretežno katoliški Španiji so bile konverzijske terapije uradno prepovedane. V Italiji so te prakse prepovedala strokovna zdravniška združenja, ne pa tudi zakon.
Danes je v Italiji skoraj nemogoče določiti natančen obseg teh praks, o katerih poročajo predvsem moški, pa tudi nekatere ženske. Glede njih ni standardne pravne definicije, obsegajo pa različne metode, tudi takšne, ki vključujejo trpinčenje.
"To je bilo najtemnejše obdobje mojega življenja,"
Novinarji BBC-ja so govorili z Rosariem Lonegrom, ki je pri 20 letih vstopil v katoliško semenišče. Ko se je tam zaljubil v moškega, so njegovi nadrejeni od njega zahtevali, da se podvrže konverzijski terapiji, namenjeni izničevanju njegovih spolnih preferenc. "To je bilo najtemnejše obdobje mojega življenja," je povedal za BBC in dejal, da se je "počutil ujetega." "Psihološki pritisk, da bi bil nekdo, ki nisem bil, je bil nepremostljiv. Nisem se mogel spremeniti, ne glede na to, kako močno sem se trudil."
Več kot eno leto je bil prisiljen sodelovati na duhovnih srečanjih izven semenišča, nekatera so trajala več dni, kjer je bil podvržen vrsti mučnih dejavnosti, katerih namen je bil spremeniti spolno usmerjenost. To je vključevalo zaklepanje v temno omaro, prisiljevanje, da se sleče gol pred drugimi udeleženci, in zahtevo, da odigra lasten pogreb. Med temi rituali je moral na papir zapisati svoje domnevne pomanjkljivosti, kot so "homoseksualnost", "gnusoba", "laž", ki jih je moral nato zakopati pod simbolični nagrobnik.
Vera pomemben, a še zdaleč ne edini faktor
Danes je v Italiji skoraj nemogoče določiti natančen obseg teh praks, o katerih poročajo predvsem moški, pa tudi nekatere ženske, in zanje ni standardne pravne definicije. Konverzijske terapije vključujejo različne psevdoznanstvene pristope.
Niso omejene na posamezne regije in se ne dogajajo zgolj v okviru dejavnosti in družbenih krogov, povezanih s katoliško cerkvijo.
Skupinska srečanja in individualne terapije potekajo po vsej državi, nekatere vodijo celo licencirani psihoterapevti. V nekaterih primerih so ta srečanja in terapije neuradna in prikrita, pogosto promovirana z diskretnimi pogovori in tajnimi priporočili. Druge tečaje javno oglašujejo znane osebnosti iz italijanskih konservativnih krogov. Ti iščejo privržence na spletu in platformah družbenih medijev ter promovirajo svojo sposobnost spreminjanja spolnih usmerjenosti.
Mnogi ljudje, s katerimi je BBC govoril, so bili napoteni k Luci di Tolveju, "moralnemu in duhovnemu trenerju", ki je postal slaven s knjigo "Nekoč sem bil gej. V Medžugorju sem našel sebe". Na svoji spletni strani se Di Tolve in njegova žena hvalita, da sta "zadovoljen par", ki želi "pomagati vsem, katerih spolna identiteta je v nemiru, tako da jim pomagata resnično uveljaviti svojo svobodo pri določanju, kdo želijo biti kot oseba".
Drug aktivni posameznik, ki promovira načine za reševanje zaznane spolne usmerjenosti, je Giorgio Ponte, znani pisatelj v italijanskih ultrakonservativnih krogih. Pravi, da želi ljudem pomagati premagati homoseksualnost in se osvoboditi, tako da pripoveduje svojo zgodbo kot moški s homoseksualnimi nagnjenji, ki je na svoji "potencialno vseživljenjski" poti do svobode.
"Po mojih izkušnjah homoseksualna privlačnost izvira iz poškodbe identitete, ki skriva potrebe, ki niso povezane s spolno-erotičnim vidikom, temveč so povezane z izkrivljenim zaznavanjem samega sebe, ki se odraža v vseh vidikih življenja," je povedal za BBC.
Vlada terapij ne bo omejevala
Kljub poskusom prejšnjih vlad, da bi sprejele zakon proti konverzijskim terapijam, glede njih v Italiji velja pravna siva cona. Italijanska desničarska vlada pod vodstvom Giorgie Meloni ima odklonilno stališče do pravic LGBT, sama premierka pa se je zavezala, da se bo spopadla z tako imenovanim "LGBT lobijem" in "spolno ideologijo".
Pasivnost vlade pri omejevanju teh dokazano škodljivih praks po mnenju Micheleja Di Barija, raziskovalca primerjalnega javnega prava na Univerzi v Padovi, s katerim so govorili novinarji BBC-ja, ni presenečenje. "Glede na to, da gre za prakso, ki jo prepoveduje sam italijanski red psihologov, je zelo izmuzljiv pojav. Vendar v italijanskem pravnem sistemu te terapije niso kaznivo dejanje. Ljudje, ki izvajajo takšne prakse, ne morejo biti kaznovani."
Vpliv katoliške cerkve je po mnenju Valentina Gentile, sociologinje na rimski univerzi LUISS, ki je prav tako govorila z BBC-jem, močan, a še zdaleč ne edini faktor: "To je lahko eden od elementov, ki skupaj z močno patriarhalno in šovinistično kulturo otežuje širše razumevanje homoseksualnosti in pravic LGBT. Vendar je pošteno tudi reči, da ni ves katolicizem sovražen do vključevanja raznolikosti in da je sama Cerkev v obdobju močne preobrazbe v zvezi s tem."
