Voditelje članic Evropske unije je včeraj ob prihodu na vrh v Bruslju pričakala pisana paleta predvsem mednarodnih tem. In potem ko se je večina od njih v torek na vrhu Nata ukvarjala predvsem s financami in ameriškimi zahtevami po dvigu sredstev za obrambo, je bila Amerika spet na dnevnem redu tudi včeraj. Bliža se namreč 9. julij, rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump Evropski uniji postavil za sklenitev trgovinskega dogovora, če naj se izogne dvigu carin za petdeset odstotkov.
Evropsko komisijo, ki vodi pogajanja, naj bi zanimalo stališče članic o tem, ali naj jih hitro sklene ali pa se pogaja trdo in zato predvidoma do zadnjega. Politico je poročal, da se Nemčija zavzema za hiter in »umazan« dogovor in naj bi kritizirala komisijo, da preveč zapleta stvari. Berlinu naj bi povedali, naj ne pričakuje posebnih ugodnosti in izjem za svojo avtomobilsko industrijo, kakršne je izposlovalo Združeno kraljestvo. Francija ni naklonjena hitremu dogovoru za vsako ceno, španski premier Pedro Sanchez pa je omenjal, da ima njegova država v nasprotju s celotno EU trgovinski primanjkljaj z ZDA. Sanchez je bil na vrhu Nata posebej izpostavljen, ker je javno izrazil nestrinjanje s petimi odstotki BDP za obrambo, in Trump mu je zažugal, da bo Španija plačala še dvakrat več, za kar naj bi poskrbel v trgovinskem sporazumu.
EU sicer ZDA ponuja obojestransko ničelno carinsko stopnjo, a po poročanju Guardiana je malo verjetno, da bi Bela hiša odstopila od splošne 10-odstotne carinske stopnje, ki jo je Trump letos uvedel za celoten svetovni ameriški uvoz. Voditelji naj bi se sicer na temo ameriških carin dobili še enkrat pred 9. julijem.
Sanchez o dvojnih merilih
Na vrhu sicer prevladujejo zunanjepolitične teme, pa tudi migracije, varnost in druge. Španija in Slovenija sta bili med tistimi, ki sta glasno zahtevali zamrznitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom zaradi kršitev človekovih pravic Palestincev. To se ni zgodilo, voditelji so le pozvali k nadaljnjemu spremljanju razmer in ponovni oceni prihodnji mesec. Golob je napovedal, da bo Slovenija s podobno mislečimi državami ukrepala sama, če Evropska unija dotlej ne bo, podobno je dejal Sanchez in govoril o dvojnih merilih EU, ki je sprejela osemnajst paketov sankcij proti Rusiji, kljub »jasnemu kršenju človekovih pravic« pa ne zmore ukrepati proti Izraelu.
Golob je napovedal tudi pogovor s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen o zaščiti mednarodnega kazenskega sodišča in slovenske sodnice Beti Hohler, ki je ena od štirih, proti katerim so ZDA ta mesec uvedle sankcije. Golob je dejal, da je Nizozemska že sprejela nekatere ukrepe za zaščito sodnic, kar je pomembno, ker je tam sedež sodišča. Sicer ni pričakovati, da bi na tem vrhu sprejeli kakšne večje zaščitne ukrepe na ravni EU.
O nezaupnici von der Leynovi
Medtem je romunski evroposlanec Gheorghe Piperea iz skrajno desne politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) v parlament vložil predlog nezaupnice evropski komisiji zaradi nepreglednega ravnanja v primeru Pfizer. Komisija je časniku New York Times zavrnila dostop do sporočil med von der Leynovo in direktorjem farmacevtskega podjetja Pfizer Albertom Bourlo glede nabav cepiva proti covidu-19. Pričakovati je, da bo glasovanje o nezaupnici kmalu in da ne bo uspelo, ker bodo von der Leynovo podprle velike stranke. Po poročanju STA je sicer predlog nezaupnice kot edini član desnosredinske Evropske ljudske stranke podpisal tudi evropski poslanec iz Slovenije Branko Grims.
