Na čeških parlamentarnih volitvah v petek in soboto je po pričakovanju zmagala evroskeptična opozicija, ki jo vodi populist in milijarder Andrej Babiš. Bil je že premier v letih 2017–2021, ko je krepil socialno državo in povečal plače v javnem sektorju. Zdaj je zmagal tudi tako, da je nasprotoval zeleni in migracijski politiki EU pa tudi pomoči Ukrajini z orožjem in strelivom. Za EU je najbolj nevarno, če bi češki Donald Trump postal zaveznik madžarskega premierja Viktorja Orbana. Lani sta se njuni stranki v evropskem parlamentu skupaj priključili evroskeptičnim proruskim Domoljubom, v katerih so tudi Nacionalni zbor Marine Le Pen, Liga Mattea Salvinija in Svobodnjaška stranka Avstrije Herberta Kickla.
Za EU je bilo lahko, dokler je samo Orban kršil načela pravne države in nasprotoval sankcijam proti Rusiji, vojaški pomoči Ukrajini in nekaterim drugim pomembnim ukrepom EU. Manj problematičen je bil slovaški premier Robert Fico. A odslej bi lahko Babiš podprl Orbana pri njegovem spodkopavanju evropskih politik, pridružil pa bi se jima lahko še Fico.
Srednja Evropa in Rusija
Dober poznavalec vzhodne in srednje Evrope dr. Aleš Maver meni, da Babiševa zmaga spreminja ravnotežje v Evropski uniji in srednji Evropi: »Z Babiševo Češko bo oslabljen blok vzhodnih srednjeevropskih držav. Tako bodo na zahodu Evrope, kjer imajo težave z razumevanjem Putinovih neosovjetskih ambicij, postale še glasnejše tiste sile, ki si prizadevajo za uklonitev Putinovim predstavam.« V Franciji na primer bi lahko na naslednjih parlamentarnih volitvah zmagal proruski Nacionalni zbor, ki ga vodi Marine Le Pen. Maver obžaluje, da se »z nastopom novega rusofilskega premierja zmanjšuje teža Srednje Evrope, katere poslanstvo je, da preprečuje prevelik nemški vpliv na eni in prevelik ruski vpliv na drugi strani«. To vlogo je imela dolgo časa – tudi glede Slovencev – habsburška monarhija.
Glavna mesta so opozicija
Po Mavru so razlike med Orbanom, Ficem in Babišem zdaj najbrž manjše, kot so bile pred leti. Medtem ko sta Fico in Babiš proizvoda pozne češkoslovaške partijske nomenklature (oba sta tudi Slovaka), je bil Orban sprva antikomunist. »Vendar za nikogar od njih danes ideologija ni bistvena, gre jim za ohranjanje osebne oblasti in oblasti nanje privezanih klik, podobno kot je v Putinovi Rusiji,« pravi Maver.
Njihovega opletanja s tradicionalnimi vrednotami enako kot v Putinovem primeru ne kaže jemati resno, čeprav je močno orožje v nagovarjanju skupin volilcev, ki se čutijo zapostavljene v razvoju po letu 1990, še opozarja.
Petr Pavel bo oviral Babiša
Babiš je v prvem mandatu (2017–2021) še nastopal kot proevropski liberalec. Zdaj pa bo moral biti, kot pravi Maver, bolj previden pri približevanju Rusiji in uvajanju osebne oblasti kot Orban ali Fico. »Češka je manj neposredno odvisna od Rusije kot Slovaška ali Madžarska, zgodovinsko močno rusofilijo, ki je na Slovaškem bolj zakoreninjena, uravnotežuje močan odpor proti Rusiji in Sovjetski zvezi zaradi njune vloge leta 1948 in 1968,« poudarja naš sogovornik.
Babiš se bi soočil z veliko hujšimi protesti kot Fico, če bi se res odločil za velike zasuke, pravi Maver. »Najprej se bo lotil utrjevanja moči znotraj Češke, kar ga edino zanima. Tu pa bo imel težave zaradi nejasnih razmerij v parlamentu, ki Češko bremenijo že od leta 1996, in tudi z močno prozahodno usmerjenim predsednikom Petrom Pavlom, ki sicer nima takšne moči kot poljski kolega Karol Nawrocki, vendar ima še vedno precej pristojnosti.«
Poljska ostaja protiruska
Na Poljskem proruska usmeritev ne pride v poštev, potem ko so Rusi večji del zadnjih 250 let zatirali Poljake. Skepsa do Ukrajine se sicer krepi, vendar glede tega nobena vlada ne more slediti Orbanu ali Ficu, še pravi Maver. »Tusk je priložnost, da bi nekoliko presegel razdeljenost družbe na pol, zamudil. Po izvolitvi Karola Nawrockega pa je njegov manevrski prostor omejen še bolj, kot je bil v času predsednika Andrzeja Dude. Tuskova koalicija nima dovolj glasov, da bi preglasovala predsednikov veto.« Maver poudarja, da se Poljaki v nobenem primeru ne morejo priključiti Orbanovemu in Fičevemu vlaku, saj je za njih ruska grožnja trenutno najakutnejša.
