Za naklonjenost volitev se potegujeta kandidata različnih svetovnonazorskih prepričanj, ki zastopata osrednje politične stranke. Za opozicijsko skrajno desno stranko Zakon in pravičnost (PiS) kot neodvisni kandidat nastopa direktor muzeja spomina Karol Nawrocki, tabor vladajoče liberalno-sredinske Državljanska platforma pa zastopa župan Varšave Rafal Trzaskowski.
Razlike med kandidatoma podobno kot po prvem krogu (Trzaskowski je dobil 30,8 odstotka glasov, Nawrocki pa 29,1) tudi po zadnjih javnomnenjskih anketah takorekoč ni. Nekatere ankete obema ankete pripisujejo okoli 46 odstotkov glasov, spet druge razliko opredeljujejo pri 1,5 odstotnih točkah, kar je v mejah statistične napake.
Politični duopol se krha
Izid volitev na Poljskem je pomemben, ker bo ta v veliki meri odločil, kako bo vlada premiera Donalda Tuska uspela sprejemati reforme za vrnitev k vladavini prava, ki je bila razgrajena med vladavino stranke PiS, prav tako pa tudi obljubljeno reformo lažjega uveljavljanja pravice do splava. Zdajšnji predsednik Andrzej Duda, ki je pomagal razgraditi vladavino prava tudi z imenovanjem nekdanji vladajoči stranki naklonjenih sodnikov, blokira zakonodajo in jo pošilja v presojo ustavnemu sodišču, ki sicer velja za politično ugrabljeno. Če bi zmagal Nawrocki, ki ga podpira tudi ameriški predsednik Donald Trump, bi se takšna blokada dela poljske vlade verjetno nadaljevala.
Po svoje je drugi krog volitev zrcalna slika poljskega političnega prostora, kjer prevladujeta dva politična pola v zadnjih dvajsetih letih. Za ta dva politična pola je pogosto povsem nepomembno, kdo kandidira na volitvah, glavno je, da je kandidat njihovega pola. »Toda ta dupol se krha,« razlaga politična raziskovalka Maria Skora iz berlinskega Inštituta za evropsko politiko. Kot ugotavlja, se je v prvem krogu politični spekter premaknil proti desni. Pojavila se je nova stranka, ki zavrača dvovladje in se ponuja kot alternativa.
»Na sceni se je pojavil nov igralec – skrajna desnica s Slavomirjem Mentznom na čelu,« pravi Skora. V prvem krogu tretjeuvrščeni konservativec je po politični ideologiji konservativec, je protirusko nastrojen, tudi proti LGTB pravicam, hkrati pa je zagovornik libertarnega gospodarskega modela. Kot tak se zajeda tako v levosredinski kot desnosredinski elektorat. »Predvsem mladi iščejo alternativo dvovladju. V prvem krogu so glasovali tako za Mentzna kot za kandidata s skrajne levice,« razlaga Skora.
Kam bodo šli glasovi Mentzna?
Kako se bodo razpletle volitve, je ob višini volilne udeležbe odvisno predvsem od tega, kako se bodo porazdelili glasovi izpadlih predsedniških kandidatov, predvsem Mentzna. Ta je po prvem krogu izvedel javno soočenje tako z Nawrockim kot Trzaskowskim na svojem youtube kanalu, kjer jih je prepričeval, da v zameno za njegovo podporo pristaneta na določene točke njegovega programa. Nawrocki je pristal na osem točk, med drugim se je strinjal z zahtevo blokiranja zakonodaje za zvišanje davkom, omejitev svobode govora ali ratifikacij članstva Ukrajine v Natu.
Mentzen, ki se s svojo novo stranko Konfederacija šele začenja pozicionirati pred parlamentarnimi volitvami čez dve leti, dokončnega priporočila, komu naj njegovi podporniki dajo glasove, ni dal. Čeprav bi bilo bolj samoumevno, da bi podprl Nawrockega, je s pivom s Trzaskowskim in zunanjim ministrom Radekom Sikorskim dal vedeti, da proti Trzaskowskemu nima nič, je pa tudi pristavil, da ne ve, čemu bi njegovi volivci volili zanj. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah namerava tri četrtine volivcev, ki so v prvem krogu volili Mentzna tudi v drugem krogu na volitve, skoraj štiri petine pa jih namerava glas dati Nawrockemu.
