Meddržavno sodišče (ICJ), najvišji sodni organ Združenih narodov, je v sredo presodilo, da so države zavezane k ukrepanju proti »eksistencialni grožnji podnebnih sprememb« in sodelovanju pri zmanjšanju toplogrednih izpustov, kar je po ocenah okoljevarstvenikov prelomna odločitev, saj odpira možnost tožb proti tistim, ki ne ukrepajo. Sodišče je namreč še zapisalo, da neizpolnjevanje podnebnih zavez držav lahko v nekaterih primerih odpre pot tožbam, ki bi jih proti njim vložile države, prizadete zaradi podnebnih sprememb. Po oceni ICJ je nesporno, da so globalni izpusti posledica človeške dejavnosti in da imajo vpliv, ki sega prek meja držav.
Lovljenje zamujenega vlaka
»Posledice podnebnih sprememb so resne in daljnosežne – vplivajo na naravne ekosisteme in človeško populacijo … Podnebni sporazumi državam nalagajo stroge zaveze,« je dejal sodnik Juji Ivasava, njihovo nespoštovanje pa pomeni kršitev mednarodnega prava. Zelo neposredno je dejal, da mora biti prednostni cilj držav preprečiti segrevanje planeta nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, kot določa pariški podnebni sporazum. Številni strokovnjaki sicer opozarjajo, da je ta vlak praktično zamujen oziroma da bi morale države takoj zagristi v kislo jabolko z resnimi in finančno bolečimi ukrepi, ki so v realnosti malo verjetni v zadostnem obsegu.
»To je začetek novega obdobja podnebne odgovornosti na svetovni ravni,« je odločitev sodišča ocenil pravni svetovalec organizacije Greenpeace Danilo Garrido. Dodati sicer velja, da je odločitev ICJ nezavezujoča, saj gre za mnenje, ima pa kljub temu politično in zakonsko težo v primeru tožb.
Generalna skupščina Združenih narodov je decembra lani na sodišče naslovila dve vprašanji: kakšne so po mednarodnem pravu obveznosti držav za zaščito podnebja pred toplogrednimi plini in kakšne so zakonske posledice za države, ki podnebju s svojim delovanjem škodujejo. Bogatejše države so v odgovoru sodišču zapisale, da so podnebni sporazumi, kot je pariški, smernice za njihove delovanje. Revnejše in manjše, posebej otoške, ki jih podnebne spremembe v povprečju bolj prizadenejo, pa so menile, da je treba ukrepati in zaveze spoštovati.
