»PKK je izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo. Dvanajsti kongres PKK je sklenil razpustiti organizacijsko strukturo PKK, pri čemer bo praktični proces vodil in izvajal vodja Apo (slovensko Stric; gre za ljubkovalno poimenovanje Öcalana, op. a.), ter končati metodo oboroženega boja,« je v izjavi sporočila PKK. Tako so obelodanili rezultate kongresa, ki so ga izvedli že minuli teden v Iraku, a so njegove rezultate prestavili zaradi nenadne smrti vplivnega kurdskega politika Sırrıja Süreyye Önderja.
V vladajoči turški stranki AKP predsednika Recepa Tayyipa Erdogana odločitev PKK pojmujejo kot »pomemben korak k Turčiji brez terorizma«. V prokurdski stranki DEM odločitev prav tako pozdravljajo in ocenjujejo, da je ta prinesla priložnost za novo obdobje v državi. Hkrati opozarjajo, da mora sedaj priti do demokratizacije države. »Sprejeti je treba ukrepe za vzpostavitev medsebojnega zaupanja in vzpostaviti pravni okvir za proces,« je dejal predstavnik DEM Gulistan Kilic Kocyigit.
Štiri desetletja boja, 40.000 mrtvih
V PKK so turško vlado, glavno opozicijsko stranko, vse politične stranke v parlamentu ter civilnodružbene organizacije pozvali, naj prevzamejo odgovornost in se pridružijo procesu vzpostavljanja miru in demokratične družbe. Podobno je že v svojem februarskem pozivu za razpustitev ugotavljal vodja PKK Abdulah Öcalan. »Boj PKK je prekinil politiko zanikanja in uničenja našega ljudstva ter pripeljal kurdsko vprašanje do točke, ko ga je mogoče rešiti z demokratično politiko,« je zapisano v izjavi PKK.
Po štiridesetih letih se PKK tako odpoveduje orožju, ker naj bi dosegli svoje cilje. PKK je leta 1978 ustanovil Öcalan, od sredine 80. let pa je bilo v njenem oboroženem uporu proti turški državi ubitih več kot 40.000 ljudi. Kurdske želje po lastni državi in nato avtonomiji znotraj Turčije z uživanjem vseh pravic manjšin pa se odtlej niso uresničile.
Le nekaj mesecev po lanski iztegnjeni roki miru, ki je prišla od Erdoganovega koalicijskega partnerja Devleta Bahcelija, pozneje pa jo je podprl tudi sam Erdogan, je Öcalan ponudbo sprejel. Po tretjem obisku v zaporu Imrali, kjer je zaradi veleizdaje priprt vse od leta 1999, so poslanci prokurdske stranke Dem slednjič dobili pristanek Strica, da položijo orožje. Odtlej se je čakalo še na odločitev kongresa PKK, ki je sedaj prišla.
Turška uvertura za mir je lani prišla tik pred padcem sirskega režima Bašarja Al Asada. Uradna Ankara je milico Tahrir Al Šam zdajšnjega začasnega predsednika Ahmeda Al Šare pred padcem režima, ki ga je Erdogan podpiral, oskrbovala z obveščevalnimi podatki.
Sedaj je Turčija v Siriji postala vplivni politični igralec. Z novimi sirskimi oblastmi se dogovarja o obrambnem sporazumu, prav tako pa daje jasno vedeti, da kurdske regionalne samovlade na sever Sirije ne bo sprejela. Al Šara je s kurdskimi enotami YPG sicer dosegel dogovor o vključitvi v novo sirsko vojsko.
