Kaže, da so Otočani res lačni parlamentarnih volitev, na katerih so bili nazadnje decembra 2019. Prvo televizijsko soočenje v torek zvečer je bilo najbolj gledan program večera. Besedne dvoboje konservativnega premierja Rushija Sunaka in vodje opozicijskih laburistov Keira Starmerja je spremljalo 4,8 milijona gledalcev, dva milijona več kot drugi najbolj gledan program, novi resničnosti šov, v katerem tekmujejo za naslov najboljše amaterske šiviljske mojstrice ali mojstra.
Odkod te številke?
Kdo je zmagal? Sunak, pravijo ankete. Sicer tesno, z 51 proti 49 odstotkom, kar ni v skladu z dvajsetodstotno prednostjo Starmerja v raziskavah javnega mnenja o tem, za koga bi glasovali, če bi bile volitve jutri. Razpravo o zmagovalcu pa je hitro zasenčila razprava o tem, ali je Sunak lagal. Starmerja je napadal s trditvijo, da bi načrtovani davki in javna poraba laburistov povečali davčno breme povprečnega gospodinjstva za 2000 funtov letno. Finančna ministrica vlade v senci Rachel Reeves trdi, da je premier o tem lagal ne enkrat, ampak dvanajstkrat, in dodala, da različni davki Sunakove vlade skupaj prinašajo najtežje davčno breme povprečnemu gospodinjstvu v zadnjih sedemdesetih letih.
Najbolj je bil Sunak oddaljen od resnice, ko je dejal, da je to ocena »neodvisnih državnih uradnikov z ministrstva za finance«. Toda James Bowler, stalni sekretar finančnega ministrstva, kar je v Britaniji vodilni (nepolitični) uradnik državne uprave, je sporočil, da njegovo ministrstvo s to oceno nima nič. Za dobro mero celo desničarska revija Spectator trdi, da bi Sunakovi načrti povišali davčno breme povprečnega gospodinjstva za 3000 funtov.
Storila bi, česar ne moreta
Konservativci imajo resen problem z odnosom do resnice že vse od brexita in Borisa Johnsona, ki je laž povzdignil v nekaj najbolj normalnega v politiki. Oba, Sunak in Starmer, sta med soočenjem zagotovila, da ne bosta povišala nobenega davka v naslednjem parlamentarnem obdobju, kar zveni kot obljuba, ki je ne more izpolniti ne eden ne drugi, ker je državna blagajna bolj ali manj prazna.
Eden od vrhuncev soočenja je bila razprava o največji krizi v državnem zdravstvu, ki jo najbolje ponazarjajo rekordno dolgi čakalni seznami, na katerih je 7,47 milijona Otočanov. Oba so vprašali, ali bi si, če bi sama ali kdo od njunih bližnjih nujno potreboval zdravniško pomoč, ki je ne bi mogel dobiti pri državnem zdravstvu, pomagala z zasebnim. Sunak je dvakrat odgovoril da, Starmer dvakrat ne, ker »verjamem v državno zdravstvo, v katerem dela tudi moja žena«. Z odgovorom superbogatega Sunaka nihče ni imel problemov, ob odgovoru Starmerja, ki je kar bogat, saj ima pod palcem okoli devet milijonov evrov, pa so mnogi dvignili obrvi.
Farage prestrašil konservativce
Jutri bo novo televizijsko soočenje, resda brez prvakov vodilnih strank, in prvo, na katerem bo sodeloval novopečeni vodja zelo desne stranke Reform UK (Reformirajmo Združeno kraljestvo), evrofob in nad dosežki brexita razočarani Nigel Farage, ki je ta teden poskrbel za večji politični potres, ko si je premislil glede sodelovanja na volitvah. Donedavni častni predsednik je na hitro zamenjal Richarda Ticea na čelu stranke in se odločil kandidirati za poslanca. To je poskušal že sedemkrat, pa mu ni nikoli uspelo. Štirikrat pa je bil zaradi evrofobije izvoljen za poslanca evropskega parlamenta.
Superbogati poslovnež Tice, ki je v stranko vložil okoli dva milijona funtov, trdi, da je karizmatičnemu Farageu rade volje prepustil krmilo stranke. Farage bo kandidiral za poslanca v okrožju Clacton, ki je bilo eno od šestih, kjer je več kot 70 odstotkov volilcev glasovalo za brexit.
»Faragizacija« volilne kampanje je dobra novica za laburiste in je nagnala strah v kosti konservativcem. Reform UK, edina stranka, ki je hkrati podjetje, v katerem ima Farage večinski 53-odstotni delež, jim utegne pobrati toliko glasov, da bodo doživeli najhujši volilni poraz v zgodovini. Farage hoče govoriti predvsem o tem, kako so se konservativci izneverili brexitu, posebej ko gre za nadzor meja oziroma priseljevanje. Slednjega bi rad omejil na nič: v Britanijo bi lahko prišlo samo toliko ljudi, kot se jih izseli.
