V petek se izteče rok, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump postavil državam po svetu za sklenitev trgovinskih dogovorov z ZDA. Potem ko je aprila za kratek čas uvedel znatne dodatne carine za desetine držav po svetu, jih je potem zamrznil za 90 dni, do 9. julija, nato pa rok podaljšal še do 1. avgusta. Zdaj trdi, da tega ne bo storil še enkrat. »Rok 1. avgusta je rok 1. avgusta – je trden in ne bo podaljšan. Velik dan za Ameriko!« je zapisal v sredo. Ta teden je tudi dejal, da bo najnižja mogoča carinska stopnja 15-odstotna.

Vrsta večjih trgovinskih partneric ZDA do srede še ni sklenila dogovora in pogajalci mnogih držav so lovili rok. Evropska unija kot največja trgovinska partnerica ZDA je dogovor sklenila v nedeljo, vendar očitno ni jasno, kakšnega. Bruselj in Washington ga razlagata različno, kot sta pokazala njuni ločeni sporočili o vsebini dogovora, pogovori med stranema pa se še nadaljujejo.

Se je evropska komisija zavezala ali izražala namere?

Razhajanja so kar znatna. ZDA trdijo, da se je evropska komisija zavezala k 750 milijard dolarjev (650 milijard evrov) vrednemu nakupu ameriških energentov v naslednjih treh letih in k 600 milijard dolarjev vrednim naložbam. V komisiji pravijo, da gre samo za izraženo namero na podlagi predvidenih potreb EU in načrtov gospodarstva, saj da se sama ne more zavezati k nečemu, kar je v pristojnosti posameznih držav oziroma podjetij. Glede vlaganj v energetiko komisija pravi, da številka vključuje tudi nakupe tehnološke opreme, denimo jedrskih reaktorjev.

Različne so tudi interpretacije carinskih pogojev za farmacevtske izdelke in polprevodnike. V ameriškem sporočilu tudi nič ne piše, da so se dogovorili za določitev kvot aluminija in železa, ki jih bo EU v ZDA lahko izvozila brez obstoječih 50-odstotnih carin, kot trdi komisija. Ta v nasprotju z ZDA tudi trdi, da se ni zavezala k nobenim vojaškim nakupom čez lužo.

Nejasnosti bodo gladili v prihodnjih pogovorih, saj je dogovor, sklenjen na Škotskem, samo okvir za pripravo celovitega trgovinskega sporazuma. Je pa jasno, da nadaljnji zapleti niso izključeni.

Šest od napovedanih devetdesetih dogovorov

Medtem so pogajalci ZDA in drugih držav poskušali ujeti rok 1. avgusta. ZDA so sicer daleč od aprilske Trumpove napovedi o 90 trgovinskih dogovorih v 90 dneh. Do srede popoldne so jih sklenili šest, z EU, Združenim kraljestvom, Japonsko, Filipini, Vietnamom in Indonezijo.

V tem času so sklenili tudi dogovor s Kitajsko o začasni zamrznitvi visokih carin, ki sta jih obe strani uvedli med spomladansko trgovinsko vojno in ki bi praktično ustavile medsebojno trgovino. Zamrznitev se konča 12. avgusta in državi se intenzivno pogajata, pogovori so potekali tudi v Stockholmu. Sodeč po besedah ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta je precej verjetno, da bo tudi Trump naklonjen podaljšanju zamrznitve, končni dogovor pa očitno še ni blizu. Morda bo počakal srečanje Trumpa s predsednikom Xi Jinpingom, če se letos res zgodi.

Rok 1. avgusta je rok 1. avgusta – je trden in ne bo podaljšan. Velik dan za Ameriko!

Donald Trump o dnevu uvedbe novih carin

Petindvajsetodstotne carine za dobro prijateljico

V sredo je odmevala Trumpova napoved, da s 1. avgustom uvaja 25-odstotne carine na uvoz iz »dobre prijateljice Indije«. Napovedal je še nekakšno dodatno kazen, ki je ni pojasnil. Indija je peto največje svetovno gospodarstvo, s 112 milijardami evrov menjave pa deseta največja ameriška trgovinska partnerica, s katero imajo ZDA za 40 milijard evrov primanjkljaja. Trumpova objava je bil očiten pritisk na indijske pogajalce, ki so predvsem zavračali odprtje kmetijskega trga.

ZDA tudi še niso sklenile trgovinskih dogovorov z Mehiko in Kanado, ki sta po obsegu druga in tretja največja trgovinska partnerica ZDA za EU in pred Kitajsko. Z obema imajo ZDA znaten trgovinski primanjkljaj, kar Trump na splošno razume kot izkoriščanje Amerike. V pismu ta mesec je Mehiki zagrozil s 30-odstotnimi carinami, Kanadi pa s 35-odstotnimi. Letos je za obe že uvedel 25-odstotne carine za del uvoza.

Sporazum je tik pred zdajci skušala skleniti Južna Koreja, šesta največja trgovinska partnerica ZDA in pomembna izvoznica mikroprocesorjev in avtomobilov. Trump ji grozi s 25-odstotnimi carinami. Švica, Tajska in Tajvan so tudi med večjimi trgovinskimi partnerji ZDA, ki so v pogajanjih še skušali preprečiti avgustovske carine. 

Poseben primer Brazilije

V luči Trumpovih potez je Brazilija poseben carinski primer. Ker ameriški predsednik carine razume kot odgovor na ameriški trgovinski primanjkljaj, ta južnoameriška država sploh ne bi smela biti problematična, saj je ena redkih večjih, s katerimi imajo ZDA trgovinski presežek. Toda pri Braziliji gre za politiko. Trump ji je zagrozil s kar 50-odstotnimi carinami, če organi pregona ne opustijo primera proti njegovemu političnemu somišljeniku, nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, zaradi poskusa državnega udara oziroma spremembe volilnega izida leta 2022, ko je izgubil.

Priporočamo