Jedrsko podmornico Kursk so pričeli izdelovati še v Sovjetski zvezi, dokončali pa so jo v Rusiji. Izguba najmodernejše ruske podmornice, ki je lahko nosila tako jedrske konice kot jedrske torpede, je bila zato tudi politično zelo občutljiva tema za Vladimirja Putina, ki je bil takrat še na začetku svoje kariere nespornega in očitno tudi doživljenskega voditelja Rusije.
Rusi zavrnili tujo pomoč
Kursk je potonil 12. avgusta leta 2000 okoli poldneva. Eksplozija ogromnega, več kot devet metrov dolgega torpeda, ki bi lahko preluknjal tudi ameriško letalonosilko, je odpihnila premec 154-metrske ladje, zaznali pa so jo tudi senzorji drugih severnih držav.
Ruska mornarica je začela aktivno iskati izgubljeno podmornico šele več ur po nesreči. Že sama lokacija je bila težavna, saj je podmornica zaradi vaje deaktivirala reševalno bojo. Ko so plovilo naposled našli 108 metrov pod gladino, so pomoč pri reševanju ponudile tudi ZDA, Velika Britanija, Norveška in druge države, vendar je predsednik Putin pomoč odklonil s pojasnilom, da lahko ruska mornarica nalogo opravi sama.
Norveški potapljači vstopijo v podmornico
Slabe vremenske razmere, predvsem visoki valovi in veter ter slabša tehnična oprema, so preprečile ruski reševalni podmornici, da bi se priklopila na lopute potonjenega Kurska. Rusko vodstvo je šele pet dni po nesreči, predvsem zaradi pritiska domače javnosti, dovolilo britansko-norveški reševalni ekipi, da se s svojo podmornico potopi do Kurska.
Norveškim potapljačem je naposled uspelo priti v podmornico. Ugotovili so, da je 23 mornarjev od 118 preživelo prvotno eksplozijo in njene posledice ter da so se zaprli v enega od predelov podmornice, vendar so po petih dneh brez pomoči umrli. Po prvih poročilih naj bi sicer bili živi še dva dni po nesreči. Najmlajši mornar je bil star 19-let.
Uradno poročilo
Uradni vzrok za potopitev podmornice je eksplozija torpeda, ki je sprožila tudi veliko poplavo v plovilu. Prav tako ruska pojasnila uradno navajajo, da je 23 mornarjev, ki so sicer preživeli eksplozijo, kaj kmalu umrlo zaradi zastrupitve in jih tako ne bi mogli rešiti, četudi bi Rusija tujo pomoč sprejela prej. Celotno uradno poročilo o tragediji je sicer zaupno do leta 2030.
Madež za Putina
Ker je reševanje mornarjev na podmornici Kursk velik notranjepolitični madež na suknji predsednika Vladimirja Putina, saj mnogi Rusi menijo, da se ni odzval primerno in bi moral prej sprejeti tujo pomoč, se v letih po nesreči v ruskih medijih o tem vedno manj govori. Glede na trenutne napetosti med Rusijo in Zahodom zaradi ukrajinske vojne pa so vse bolj glasne tudi teorije, ki s prstom kažejo na drugega krivca, in sicer, da je podmornica dejansko trčila v britansko ali ameriško podmornico.
Tako v ruskih medijih, ki so v veliki večini pod vplivom države in s tem predsednika Putina, ob 25. obletnici nesreče ni pričakovati večje pozornosti tej veliki pomorski tragediji.
