9. maja 1950 je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo s predlogom o vzpostavitvi nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Njegove zamisli so sprožile proces evropske integracije in leto pozneje je bila oblikovana Evropska skupnost za premog in jeklo, iz katere sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost ter končno Evropska unija. Nekaj let po koncu druge svetovne vojne je bil cilj povezati evropske države ter okrepiti gospodarsko sodelovanje, da na stari celini nikoli več ne bi bilo vojne.
Skupnost postane Unija
Skozi desetletja se je sodelovanje z gospodarskega razširilo na druga področja, leta 1993 pa je z maastrichtsko pogodbo povezava dobila ime Evropska unija in vzpostavljen je bil notranji trg s štirimi svoboščinami – prostim pretokom oseb, blaga, storitev in denarja. Nato je bil leta 1995 sklenjen schengenski sporazum o odpravi nadzora na notranjih mejah med članicami, leta pa 2002 je bila uvedena skupna evropska valuta evro.
V povezavi je bilo na začetku šest držav (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija), nato se je večkrat širila. V okviru največje širitve 1. maja 2004 je vanjo s še devetimi državami vstopila Slovenija. Zadnja, ki se je pridružila Uniji, je bila leta 2013 Hrvaška, leta 2020 pa je iz nje izstopila Velika Britanija, kar je bil doslej edini izstop iz povezave. Unija ima zdaj 27 članic.
Krizne situacije in vprašanje reforme
Tako imenovani brexit ni bil edina krizna situacija, s katero se je v zadnjem času soočila EU. Nekaj let po veliki širitvi leta 2004 je izbruhnila finančna kriza, leta 2015 je sledila migracijska, povezava se je nato spopadla še s pandemijo covida-19 in nazadnje s posledicami ruske agresije na Ukrajino.
Zaradi velikega števila članic in v luči nadaljnjih širitev – poleg držav Zahodnega Balkana in Turčije so kandidatke še Ukrajina, Gruzija in Moldavija – se v EU kaže potreba po novi reformi, zlasti bi bilo nujno poenostaviti proces odločanja v okviru Sveta EU oziroma odpraviti odločanje s soglasjem.
Slovenija na vključitev dobro pripravljena
Po besedah takratnega komisarja za širitev Güntherja Verheugna je bila Slovenija ob vključitvi v Unijo leta 2004 najbolj pripravljena kandidatka za članstvo v zgodovini integracije. Janez Potočnik, ki je vodil ožjo pogajalsko skupino za vstop, pozneje v tem procesu pa tudi službo vlade za evropske zadeve in bil minister za evropske zadeve ter kasneje dvakrat evropski komisar, se spominja, da smo Slovenijo predstavljali kot državo, ki geografsko, zgodovinsko, gospodarsko in kulturno spada v Evropsko unijo. Izredni profesor na FDV Boštjan Udovič je pred kratkim za Dnevnikov Objektiv dejal, da smo takrat mislili, da bo po prvem maju vse drugače. In na mnogih področjih je po njegovem tudi bilo in je še vedno. »Četudi je dvajset let pozneje težko ocenjevati, kje smo in kam gremo, ostaja jasno, da smo s članstvom v Evropski uniji Slovenci veliko pridobili, nekaj pa je bilo tudi izgubljenih priložnosti,« je povedal. Med prednostmi vstopa v EU profesor izpostavlja konvergenco proti povprečju evropskih plač, kohezijska sredstva, utrditev demokracije ter odprtost, torej pot v svet brez mejnih nadzorov, in pravico bivanja v drugih državah Unije.
Projekti, sofinancirani iz EU
S pomočjo evropske kohezijske politike smo v Sloveniji uresničili več kot 15.000 projektov na področjih infrastrukture, podjetništva, izobraževanja, raziskav, sociale, energetike, turizma in drugih. Za uresničevanje ciljev kohezijske politike je bilo od leta 2004 Sloveniji dodeljenih več kot enajst milijard evrov.
Med največjimi projekti velja omeniti gradnjo slovenskega avtocestnega omrežja, posodobitev železniške infrastrukture ter gradnjo drugega tira Divača–Koper. Nadalje so evropska sredstva spodbudila energetsko sanacijo stavb, razvoj obnovljivih virov energije in okoljske infrastrukture. Ključna so bila tudi za sofinanciranje gradnje omrežja elektronskih komunikacij, za naložbe v raziskave in inovacije. Zaživeli so številni projekti na področju zaposlovanja, izobraževanja in socialne vključenosti, vsako leto pa 2200 slovenskih študentov sodeluje v programu Erasmus+, ki omogoča študij ali prakso v tujini. Evropska sredstva nas povezujejo tudi prek pohodnih in kolesarskih poti in s projekti evropske kulturne dediščine.
