Naslednja seja sveta Evropske centralen banke (ECB) bo naslednji teden. Kot je dejal Dolenc, so na zadnji seji konec julija soglasno ocenili, da je rahljanje denarne politike pripeljalo do položaja, ko nadaljnje zniževanje evrskih obrestnih mer ni več potrebno, zato so jih pustili nespremenjene.
Sam meni, da od julijske seje ni bilo pomembnih novih dejavnikov, ki bi to oceno lahko spremenili. Obrestne mere tako inflacije ne spodbujajo, prav tako pa ne vplivajo zaviralno na gospodarstvo. Sprememb denarne politike tako ne pričakuje, je pa seveda vse odvisno od celote podatkov, ki bodo na voljo. ECB bo objavila tudi nove napovedi za inflacijo in BDP. Zaradi številnih globalnih in domačih izzivov je sicer odločanje denarne politike vse bolj zahtevno in kompleksno, je pripomnil Dolenc
Inflacija na ravni, ki jo želi ECB
Glede razmer v evrskem območju in znotraj tega v Sloveniji je namestnik guvernerja povedal, da lahko nanje gledamo z optimizmom. Po padcu BDP v prvem letošnjem trimesečju se je gospodarska rast v Sloveniji v drugem četrtletju predvsem na krilih zasebne potrošnje obnovila in pozitivna gibanja v Banki Slovenije pričakujejo tudi v nadaljevanju leta in naprej.
Gospodarsko sliko Slovenije tako vidijo kot razmeroma solidno in ugodno, še posebej če se upoštevajo vsa tveganja iz mednarodnega okolja, s katerimi se gospodarstvo sooča. Bistvenih sprememb v gospodarskih napovedih ni pričakovati. Banka Slovenije je namreč že junija zaradi šibkega prvega trimesečja občutno znižala oceno letošnje gospodarske rasti, ki je pri 1,3 odstotka.
Ko gre za inflacijo, je Dolenc ugotavljal, da se je inflacija v evrskem območju umirila in stabilizirala in je že nekaj časa na ravni blizu ciljne dvoodstotne ravni. Optimistični glede inflacije so v svetu ECB tudi za naprej.
V Sloveniji je medtem inflacija trenutno nekoliko povišana in je bila s 3,0 odstotka avgusta npr. za 0,9 odstotne točke višja od evrskega povprečja. Glavna determinanta tega so cene hrane in brezalkoholnih pijač, v delu tudi zaradi sprememb pri davkih in trošarinah na tem področju, ter energentov. Dolenc pričakuje, da bodo ti učinki v naslednjih mesecih in letih izzveneli ter do 2027 povsem izginili. Že prihodnje leto naj bi se tako inflacija občutno približala cilju ECB.
Spor o imenovanju guvernerja na banko po besedah Dolenca en vpliva
Dolenc je danes v Ljubljani pred novinarje stopil osem mesecev po tistem, ko je v odsotnosti imenovanja novega guvernerja Banke Slovenije kot namestnik guvernerja začasno prevzel vodenje centralne banke.
Zagotovil je, da kljub temu da med predsednico republike in večino v državnem zboru še vedno ni soglasja glede imenovanja novega guvernerja, delovanje Banke Slovenije poteka popolnoma nemoteno, ne vidi niti negativnega učinka na ugled ustanove, ki ostaja zaželen sogovornik na ravni sistema centralnih bank v EU in širšega mednarodnega okolja.
Čeprav nima uradne glasovalne pravice v svetu Evropske centralne banke (ECB), na sejah sveta sodeluje, podaja svoja mnenja in poglede, v osrednjem organu evrske denarne politike pa se tako ali tako skoraj nikoli ne odloča z glasovanjem, ampak se išče soglasje. Kolege iz drugih centralnih bank sicer položaj v Sloveniji zanima, sam jim pojasni postopke in zadnje dogajanje, več od tega pa, kot je povedal, ne more.
Slovenske banke v dobri kondiciji
Glede bančnega sistema v Sloveniji je Dolenc povedal, da je ta v zadnjih letih kljub številnim pretresom v mednarodnem in domačem okolju ostal zdrav in stabilen. Likvidnost sistema je med najboljšimi v območju evra, solventnost zelo visoka, raven slabih posojil pa ostaja nizka. Bančni sistem je tako trden in zagotavlja podporo gospodarstvu, pri čemer pa imajo slovenska podjetja tudi precej lastnih sredstev, in tudi zaradi tega povpraševanje podjetij po posojilih ni tako veliko.
Po dveh letih zelo visokih dobičkov bank bodo ti letos nekoliko nižji, a še vedno visoki. Kot pozitivno Dolenc ocenjuje, da so lastniki v bankah gledano v celoti pustili okoli polovico ustvarjenega čistega dobička, kar dodatno krepi odpornost bančnega sistema.
Vpliv trgovinske vojne z ZDA
Zelo pomemben dejavnik gospodarske aktivnosti je raven negotovosti. Ta je bila spomladi zelo visoka zaradi nejasnosti pri carinski politiki ZDA oz. administracije Donalda Trumpa. Po nedavnem dogovoru med EU in ZDA je ta negotovost nekoliko nižja, zaradi nepredvidljivosti Trumpove administracije pa še ni v celoti odpravljena, je dejal Dolenc.
Ker je končna efektivna carinska stopnja za uvoz iz EU v ZDA z 12 do 16 odstotki višja od junijskih predvidevanj ECB, ki so bila pri 10 odstotkih, bo učinek na evrsko rast nekoliko negativen, a naj bi po drugi strani pozitivno vplivala večja predvidljivost. Vse to bo seveda čutila tudi izvozno usmerjena Slovenija, ne toliko neposredno kot posredno.
