Pred štirimi leti, ko je skrajno desni Jair Bolsonaro kot predsednik države širil dezinformacije o covidu, zaradi česar so milijoni Brazilcev zahtevali njegovo odstavitev, je glede nadaljevanja svoje politične kariere omenil tri možnosti: »Morda bom šel v zapor, morda me bodo ubili, morda pa bom znova zmagal na volitvah.« Ubili ga niso, na predsedniških volitvah ga je oktobra 2022 premagal sedanji levosredinski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva, ga je pa zdaj vrhovno zvezno sodišče s štirimi glasovi za in enim proti obsodilo na 27 let zapora, ker je hotel po porazu na volitvah v državnem udaru strmoglaviti Lulo. Načrtoval je celo njegovo zastrupitev. Hkrati je bilo obsojenih še sedem drugih zarotnikov, tudi admiral in več generalov.
Amnestija ne bo veljavna
Glede na zdravstvene težave, ki naj bi izvirale iz napada nanj z nožem med predsedniško kampanjo leta 2018, bo 70-letni Bolsonaro najbrž ostal v hišnem priporu. Morda pa ga bodo morali prepeljati v bolnišnico.
Bolsonaro se lahko še pritoži, a najbrž bo to zaman. Vrhovno zvezno sodišče pa je tudi sporočilo, da amnestija, ki bi jo morebiti zanj izglasoval pretežno konservativni kongres, ne bo veljavna. Najbrž bodo poslanci podprli amnestijo tudi za več sto drugih obsojenih zaradi vdora na sedeže treh vej oblasti 8. januarja. Privrženci nekdanjega predsednika, ki je bil takrat v ZDA, so pozivali vojsko, naj prevzame oblast. Sodišče je že junija 2023 Bolsonaru zaradi ščuvanja k rušenju demokracije prepovedalo opravljanje javnih funkcij za osem let.
Ostaja priljubljen
Bolsonaru najbrž ne bo uspelo, da bi se kot Trump po štirih letih vrnil na oblast. A tudi preko svojih privržencev, žene in sina bo nadaljeval politični boj, verjetno tudi z nedemokratičnimi prijemi. Vsekakor je dobil zelo veliko glasov še na volitvah oktobra 2022, 51 milijonov ali 43 odstotkov v prvem krogu in 58 milijonov ali 49 odstotkov v drugem krogu. Čeprav se je hotel dokopati oblasti na nasilen način, je ostal priljubljen v Braziliji, zlasti med vse bolj številnimi evangelisti, kmeti, policisti, vojaki in konservativnim delom srednjega sloja, ki sovraži levico. Po sodbi v četrtek je več deset tisoč njegovih privržencev napolnilo ulice brazilskih mest.
Vendar je sodba udarec za populistično desnico leto pred predsedniškimi volitvami, ko bi bil lahko že četrtič znova izvoljen 80-letni Lula da Silva (predsednik je že bil med letoma 2003 in 2011). Njegov protikandidat na volitvah bi bil lahko sin obsojenega nekdanjega predsednika ali pa nekdanja prva dama Michelle Boslonaro. Zelo vpliven na desnici je tudi guverner Sao Paola Tarcisio de Freitas.
Podpora iz Bele hiše
Vsekakor bo Trump podprl brazilsko skrajno desnico na volitvah prihodnje leto. V zadnjih mesecih je trdil, da je sojenje Bolsonaru »lov na čarovnice«, hkrati pa je dvignil carine na uvoz iz Brazilije na 50 odstotkov, kar je hud udarec za brazilsko gospodarstvo. V torek je tiskovna predstavnica Bele hiše ob omembi Brazilije dejala, da se Trump »ne boji uporabiti ameriške gospodarske in vojaške moči, da bi zaščitil svobodo govora po svetu«. V četrtek pa je po sodbi Trump dejal, da je »zelo nesrečen« in da je Bolsonaro »izjemen človek«.
V resnici bi moral biti za puč in poskus rušenja demokracije obsojen tudi Trump. Kot je mogoče prebrati tokratni številki Objektiva v prispevku Pedra Abramovaya, do obsodbe Trumpa, ki je 11. januarja 2021 ščuval množice k napadu na kongres in tako hotel doseči razveljavitev predsedniških volitev, ni prišlo, ker ameriške institucije in zakoni niso tako solidni kot brazilski.
