Malokdo, ki ga kolikor toliko zanimajo svetovno dogajanje in glavni svetovni igralci, od politikov do milijarderjev, ne pozna kmalu (avgusta) 93-letnega Georgea Sorosa. Kako pozna? Kako dobro pozna? Kaj pride prvo na misel ob njegovem imenu? Supermilijarder? Tajkun? Investitor? Finančni strokovnjak? Milijarder, ki je igral pomembno vlogo pri padcu komunizma? Ali morda filozof, edini mislec med supermilijarderji, pisatelj, človekoljub, daleč najbolj velikodušen filantrop, ki je razdal že 32 milijard dolarjev (blizu 30 milijard evrov), najbolj znan zagovornik odprte družbe in podpornik civilne družbe?
Izjemno zanimiva zgodba njegovega življenja je dobro znana. George Soros se je rodil kot György Schwartz 12. avgusta 1930 v Budimpešti, v »srednjerazredni« judovski družini. Njegov oče je leta 1936 priimek družine spremenil v Soros, da bi se izognili protisemitski diskriminaciji. Po nacistični zasedbi Madžarske je družina živela z lažnim krščanskim priimkom in imeni. In preživela drugo svetovno vojno, ki je bila smrtonosna za dve tretjini madžarskih Judov. Povojna komunistična Madžarska jo je dušila. Zato je emigrirala v Britanijo, kjer je Soros študiral na prestižni univerzi LSE (London School of Economics). Tam je diplomiral in postal magister znanosti in filozofije. Tam je tudi spoznal v Avstriji rojenega filozofa Karla Popperja, ki je imel nanj ključen intelektualni vpliv in je leta kasneje (1984) botroval nastanku Soroseve fundacije za odprto družbo. Odprto družbo (société ouverte) je skoval francoski filozof Henri Bergson leta 1932. Opisuje jo kot dinamičen sistem, ki se nagiba k moralnemu univerzalizmu. Za njeno nasprotje je razglasil zaprto družbo, zaprt sistem zakonov, morale ali religije. Njegovo idejo je razvil Sorosev profesor Karl Popper, ki je odprto družbo razlagal kot del zgodovinskega nadaljevanja, nadgradnje organske ali plemenske ali zaprte družbe.
Od prodaje spominkov do milijard
Soros se je, ko je ugotovil, da je dober prodajalec spominkov, odločil za finančno kariero. Direktorjem vseh britanskih trgovskih bank je poslal prošnjo za zaposlitev. Dva sta mu odgovorila. Eden ga je zaposlil, najprej kot bančnega uradnika. Kmalu je napredoval v tako imenovanega arbitražnega borznega trgovca, ki so specialisti za kovanje dobička na račun različnih cen istega produkta na različnih trgih. Po samo dveh letih in enakem uspešnem kovanju dobička v treh bankah se je leta 1956 preselil v New York in več kot desetletje zasedal različne položaje na Wall Streetu, preden je leta 1973 ustanovil svoj investicijski sklad Soros Fund Management. Postal je eden najuspešnejših in najvplivnejših investitorjev v zgodovini, legendarni status pa mu je prinesla britanska finančna črna sreda leta 1992. Razglasili so ga za »človeka, ki je zlomil angleško centralno banko«. Zaradi krize funta je bila britanska vlada prisiljena izstopiti iz sistema ERM, ki je določal menjalno vrednost evropskih valut, in razvrednotiti funt. Soros je prodal za deset milijard dolarjev britanskih funtov in v enem dnevu obogatel za milijardo dolarjev. »Ni pomembno, ali imaš prav ali narobe, ampak koliko denarja zaslužiš, ko imaš prav, in koliko ga izgubiš, ko nimaš prav,« je ena od Sorosevih najbolj znanih misli, povezanih s trgovanjem na borzah.
Soros se je trikrat poročil. V prvem zakonu (1960–1983) s štiri leta mlajšo Annaliese Witschak, nemško priseljenko, ki je med drugo svetovno vojno izgubila starše, so se rodili trije otroci, dva sinova in hči, zdaj stari 60, 58 in 53 let. V drugem zakonu (1983–2005) s 24 let mlajšo ameriško zgodovinarko Susan Weber sta se rodila dva sinova. Mlajši, 35-letni Gregory James Soros, je umetnik in edini Sorosev otrok, ki ni šel po očetovih finančnih, političnih in aktivističnih stopinjah. Starejši, 37-letni Alexander, ki ga je Soros izbral za naslednika v obeh njegovih glavnih vlogah, je še bolj političen kot oče. S sedanjo tretjo ženo, 42 let mlajšo farmakologinjo Tamiko Bolton, sta se spoznala leta 2008. Poročila sta se leta 2013, ko je imela ona 41 let, on pa 83.
Ko je imel dovolj denarja, je hotel izboljšati svet
Za filantropijo se je Soros odločil leta 1979, ko je »po premisleku ugotovil, da ima dovolj denarja« in se bo zato povsem posvetil izboljšanju sveta. Soros je že dolgo eden najbogatejših ljudi na svetu in politično najvplivnejši filantrop. To sta tudi na primer Bill Gates in Mark Zuckerberg, ki pa nimata Sorosevega akademskega intelektualnega filozofskega navdiha. Sorosevo filantropijo žene ideja odprte družbe, ki temelji na knjigi njegovega profesorja, filozofa Popperja z naslovom Odprta družba in njeni sovražniki. Tudi Soros je po letu 1987 napisal 14 knjig in nešteto člankov. Kljub temu da je svet že nekaj desetletij obseden z njim, malo ljudi kaže zanimanje za njegove misli o svetu. Njegov cilj je svet, ki mu ne dajejo pečata suverene države, ampak globalna skupnost, katere člani razumejo, da so njihovi skupni interesi svoboda, enakopravnost in napredek. Po njegovem lahko samo globalna odprta družba zagotovi, da bo človeštvo premagalo največji grožnji njegovemu preživetju, podnebne spremembe in kopičenje jedrskega orožja.
Nasprotno od kolegov supermilijarderjev, ki prodajajo fraze in jih bolj zanimajo premagovanje bolezni in virusov, je Soros intelektualec, ki resnično želi spremeniti politiko in družbo. Na nacionalni in mednarodni ravni. Njegovo vizijo že vrsto let vse bolj ovirajo trumpi, johnsoni, orbani in drugi desničarski populistični nacionalisti ter vse višji valovi rasizma, ksenofobije, islamofobije in antisemitizma. Tarča slednjega oziroma antisemitskih teorij zarote je že dolgo tudi sam. Ameriška radikalna desnica Sorosa, največjega donatorja demokratske stranke, sovraži kot malokoga drugega. Razglaša ga za hudobca, ki deluje v senci. Ustvarili so antisemitsko karikaturo Sorosa, zadnja leta pa ga opisujejo kot nekakšnega glavnega negativca iz bondijad. Je edini supermilijarder, ki ga sovražijo desničarji vsepovsod po svetu, od Orbana, s katerim se javno prerekata že od leta 2010, do Trumpa, ki ga je Soros leta 2016 razglasil za prevaranta, ki bi bil rad diktator. George Soros ni mogel preprečiti prve Trumpove izvolitve, njegov sin Alexander, ki mu je predal vajeti, pa pravi, da bo naredil vse za to, da bo preprečil drugo.
