Kaj vse je spet razvpiti evrofobni protipriseljenski desničarski populist Nigel Farage, ki se ima za očeta brexita in bodočega premierja (že prvi dan kongresa stranke, ki ima v 650-članskem parlamentu samo pet poslancev, so ustanovili oddelek, pristojen za priprave za »vladanje«), »naložil« med kratkim obiskom v ZDA! Ker je tam skoraj več kot v britanskem parlamentu in ker je tako globoko predan Donaldu Trumpu, ga kritiki razglašajo za poslanca njegovega populističnega gibanja MAGA (Naredimo Ameriko spet veliko).
Tokrat je bil v ZDA, da bi pred pravosodnim odborom ameriškega kongresa »pričal« o (ne)svobodi govora v Veliki Britaniji (beri: jo blatil), ki jo je brezumno primerjal s svobodo govora v Severni Koreji. Razburjeno je trdil, da je njegova domovina zaradi zakona o sovražnem govoru in zakonu o varni uporabi interneta postala Severna Koreja. Farage se je razglašal za varuha svobode govora in zatrjeval, da mu to, da »sedi v Ameriki in opisuje zares grozno avtoritarni položaj, v katerega se je potopila Britanija, ne prinaša nobenega veselja«. Očitno ni opazil, da vse številnejši kritizirajo vse bolj avtoritarno vladavino Trumpa in J. D. Vancea, ki se zelo dobro razumeta s Farageem tudi zaradi njegove ognjevite protipriseljenske retorike in navdušenja nad množičnimi deportacijami migrantov in azilantov.
Putinov papagaj in Trumpov klečeplazec
Demokrat Jamie Raskin je bil med kritičnimi poslušalci Farageevega blatenja svoje domovine v ameriškem kongresu. Vodji stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo je dejal, da je Putinov oboževalec, ki papagajsko ponavlja njegove trditve o Ukrajini, in Trumpov klečeplazec, ki se pretvarja, da ščiti svobodo govora v Veliki Britaniji, v ZDA pa ne vidi, kaj vse Trump in MAGA počneta za uničenje svobode govora v Ameriki. »Oba, Trump in Farage, trdita, da sta varuha svobode govora, vendar to počneta samo takrat, ko se strinjata z govorom,« je oba odlično opisal Raskin. Za dobro mero je Britance pozval, naj dvakrat premislijo, preden bi Farageu omogočili, da »bi Britanijo spet naredil veliko«.
Po nastopu v kongresu je Farage ves vesel strumno kot Trumpov vojak stal ob sedečem in režečem predsedniku v Ovalni pisarni. Doma je premier Keir Starmer Farageu pripisal nedomoljubno blatenje Velike Britanije in ga obtožil, da je v ZDA lobiral za ameriške sankcije – dodatne carine – proti Britaniji, če ta v primeru ameriških tehnoloških orjakov ne bi naredila izjeme pri upoštevanju novega zakona o spletni varnosti (ta je namenjen varnosti uporabnikov, mlajših od 18 let). Farage je Starmerja obtožil, da je lažnivec: »Nikoli nisem rekel nič takšnega. To so zgolj premierjeve laži, ki pričajo o tem, v kako velikih težavah je.«
Strah med velikimi strankami
To zadnje je vsekakor res, a ne samo zaradi Faragea in njegove stranke, ki posebno zaradi ognjevite protipriseljenske politike in napovedi trumpovsko velikih deportacij migrantov in azilantov krade vse več volilcev drugih strank in zmaguje na lokalnih volitvah. Ravno v petek, prvi dan letnega kongresa Reform UK, je vanjo zato prestopila nekdanja zvezdniška konservativna poslanka in ministrica Nadine Dorries, ki pravi, da so konservativci mrtva stranka.
Krizo Starmerjeve laburistične vlade pa je v petek sprožil odstop njegove namestnice v vladi in stranki ter ministrice za stanovanjsko politiko Angele Raynor, ključne levičarke v vladi, ki je kršila ministrski kodeks, ker je ob nakupu nove hiše, drugega doma ob morju (zanj je plačala 800.000 funtov), »pomotoma« plačala premalo davka. Trdila je, da ga je plačala toliko, kot ji je svetoval davčni svetovalec, ta pa trdi, da ji ni dal nobenega nasveta. To je hud politični udarec za Starmerjevo sredinsko vlado, saj je bila Raynorjeva njena najbolj priljubljena članica, posebno med levičarskimi volilci, ki se na veliko selijo v novo še neimenovano levičarsko stranko nekdanjega vodje laburistov Jeremyja Corbyna. Vse to koristi samo Reform UK. Zato ni več neslana šala, da utegne biti naslednji britanski premier Nigel Farage.
