Srečanje zunanjih ministrov iz dveh povsem različnih političnih polov, a hkrati tudi predstavnikov sosednjih držav, je prineslo zagotovila za nadaljnje sodelovanje tako na gospodarskem kot na varnostnem področju in ohranjanje načeloma tradicionalno dobrih odnosov med državama. To je bil izkupiček včerajšnjega obiska italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija pri šefinji slovenske diplomacije Tanji Fajon, premierju Robertu Golobu in predsednici države Nataši Pirc Musar. Kljub političnim razlikam med njihovimi političnimi opcijami so v ospredje pogovorov postavili poglabljanje sodelovanja.
»Zavzela sva se za to, da državi sodelujeta v dobrososedskem duhu in v EU tudi pri krepitvi njunih skupnih vrednot,« je po pogovorih izpostavila Fajonova, ki se s Tajanijem pozna še iz evropskega parlamenta, kjer je bila poslanka, Tajani pa njegov predsednik. V dobrososedskem duhu je govoril tudi Tajani, ki pripada najbolj desni vladi v zgodovini Italije, na katero se je v Sloveniji in manjšini ob njenem oblikovanju gledalo precej skeptično. »Italija in Slovenija sta dve prijateljski sosednji državi, ki sta danes potrdili sodelovanje,« je bilo Tajanijevo uvodno sporočilo.
O tristranskih patruljah pred poletjem v Rimu
Precejšen del pogovorov Tajanija pri Fajonovi se je vrtel okoli vprašanja migracij, ki so posebej pomembne za Italijo, saj se že leta sooča s prihodom nezakonitih migrantov tako preko zahodnobalkanske poti kot tudi čez Sredozemlje. Potem ko so že zaživele mešane policijske patrulje na mejnem italijansko-slovenskem območju, želita državi pri zajezitvi nezakonitih migracij še okrepiti sodelovanje. Pri tem obe pogledujeta k državam zahodnega Balkana, ki jim želita pomagati tako na političnem področju pri hitrejšem vstopanju v Evropsko unijo kot pri njihovem omejevanju nezakonitih migracij.
Ena od opcij so mešane slovensko-italijansko-hrvaške policijske patrulje na hrvaški zunanji schengenski meji. A sta bila o potrditvi te zamisli oba ministra včeraj manj zgovorna. Fajonova je zgolj potrdila, da se išče priložnost, kako zavarovati zunanjo schengensko mejo, hkrati pa je pojasnila, da bodo o nadaljnjih možnostih sodelovanja pri obvladovanju nezakonitih migracij govorili na tristranskem srečanju držav, to pa se bo v Rimu kmalu odvilo na ravni zunanjih ministrov, je pozneje dodal Tajani.
»Naredili bomo vse, da pomagamo pri spopadanju z migracijami na hrvaški zunanji meji,« je dejala Fajonova. Čeprav je Tajani pozdravil sodelovanje Slovenije, Italije in Hrvaške glede zajezitve migracij, pa je vendarle tudi poudaril, da bo to vprašanje mogoče rešiti zgolj s sodelovanjem vseh članic EU. Preden je pripotoval v Slovenijo, se je sicer pogovarjal s hrvaškim zunanjim ministrom in premierjem, je še povedal.
Del enačbe za reševanje »pojava nezakonitih migracij« pa Tajani vidi tudi v zagotavljanju stabilnosti zahodnobalkanskih držav. To naj bi bilo doseženo tako, da se pospeši pristopni proces vseh, tudi Bosne in Hercegovine, ki se je tamkajšnjim kandidatkam za članstvo pridružila šele pred kratkim.
Želja po krepitvi gospodarskega sodelovanja
Velik del pogovorov je bil namenjen tudi krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama, za kar med trgovinskima partnericama z blagovno menjavo, vredno 12 milijard evrov, obstaja vzajemen interes. Tajani je izpostavljal priložnosti poglabljanja sodelovanja preko poslovnega foruma, tudi za krepitev vlaganj, oba ministra pa sta si zaželela tudi več turistov iz sosednje države. Govor je bil tudi o položaju slovenske manjšine, pri čemer se je Fajonova zavzela za željo slovenske manjšine, da bi bila v Italiji zastopana na deželni in državni ravni. A je Tajani, ob zatrjevanju, da so »manjšine obogatitev naše družbe, ne pa problem«, dejal, da bi uresničitev takšne želje zahtevala spremembo ustave, italijanska zakonodaja pa že sedaj omogoča izvolitev slovenskega predstavnika v parlament. Fajonova mu je prenesla še željo manjšine po dostopnosti izobraževanja v maternem jeziku, za kar je Tajani po besedah Fajonove izkazal podporo in razumevanje.
