»Položaj nas je pripeljal tako blizu odprtemu konfliktu, kot še nikoli doslej v vsem obdobju po koncu druge svetovne vojne,« je dejal poljski premier v parlamentu in povedal, da so Nato zaprosili za posvetovanja po 4. členu severnoatlantske pogodbe.
Prvi streli članic Nata
Po navedbah notranje ministrice Karoline Galecka so doslej našli ostanke sedmih dronov in ene rakete. V operaciji proti letalnikom so sodelovala poljska letala F-16, nizozemska letala F-35, italijanska izvidniška letala AWACS in letala za dolivanje goriva v zraku. Sploh prvič od začetka vojne v Ukrajini se je zgodilo, da je kakšna članica Nata streljala.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so z brezpilotniki izpeljali velik napad na vojaške cilje na zahodu Ukrajine in da niso imeli nobene tarče na Poljskem. »Kljub temu smo pripravljeni na posvetovanja s poljskim obrambnim ministrstvom o tej temi,« so dodali.
Odzvali so se tudi po Evropi. Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve, je dejala: »Ruska vojna se stopnjuje, ne končuje. Ukrepati moramo tako, da bo Rusija še bolj čutila ceno vojne, okrepiti moramo podporo Ukrajini in vlagati v evropsko obrambo.« Po njeni oceni je Evropa dokazala, da se je sposobna braniti, da pa je potrebno storiti še več. »Kar se je zgodilo na Poljskem, prinaša nova pravila igre. Pripravljeni moramo biti odgovoriti zelo ostro. Rusija namerno zaostruje položaj,« je dejala.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da je vdor ruskih dronov v poljski zračni prostor »nesprejemljiv. Najostreje ga obsojam. Pozivam Rusijo, naj nemudoma konča to nevarno zaostritev.« Britanski premier Keir Starmer pravi, da gre za »izjemno nepremišljeno dejanje Rusije, ki nas le še dodatno opominja na očitno nespoštovanje miru s strani predsednika Putina in na nenehno bombardiranje nedolžnih Ukrajincev«.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je dejal, da se je Rusija »«neodgovorno odločila za nevarno zaostritev. Moramo se odzvati in odzvali se bomo z jasnim odgovorom«.
Obsodbe tudi iz Madžarske in Slovaške
Dogodke je obsodil tudi Viktor Orban, premier Madžarske, ki je med članicami EU še najbolj naklonjena Rusiji. Zapisal je, da Madžarska Poljski stoji ob strani in da je kršitev ozemeljske celovitosti nesprejemljiva. »Incident dokazuje, da je naša politika pozivanja k miru v ukrajinsko-ruski vojni razumna in logična. Življenje v senci vojne je posejano s tveganji in nevarnostmi. Čas je, da to ustavimo,« je zapisal Orban.
Da gre za resno zaostritev, je dejal tudi Juraj Blanar, zunanji minister Slovaške, ki med članicami EU po naklonjenosti Rusiji sledi Madžarski. Premier Robert Fico pa je dejal, da je nujno ugotoviti, ali je šlo za namerno dejanje ali ne in kdo je upravljal z brezpilotnimi letalniki.
Vrhovni poveljnik združenih sil Nata v Evropi, ameriški general Alexus Grynkewich, pa je rekel, da »se je Nato na situacijo odzval hitro in odločno, kar dokazuje našo sposobnost in pripravljenost braniti zavezniško ozemlje«.
